Močne sintetične snovi, nove mešanice drog in spreminjajoči se vzorci uporabe predstavljajo vse večjo grožnjo v Evropi. To so glavne točke, ki jih je danes izpostavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) ob objavi svojega Evropskega poročila o drogah za leto 2024: Trendi in razvoj (1).
Dostopnost drog v Evropi je še vedno zelo velika, saj je na trgu na voljo veliko različnih snovi. Uporabniki drog so zdaj izpostavljeni najrazličnejšim psihoaktivnim snovem, ki so pogosto zelo močne in čiste ali se pojavljajo v novih oblikah, mešanicah in kombinacijah. Ker se snovi včasih napačno prodajajo kot neka druga snov, uporabniki morda ne vedo, kaj jemljejo, in so zato izpostavljeni večjim zdravstvenim tveganjem, med drugim tudi zastrupitvam, ki lahko povzročijo smrt.
V poročilu so poudarjene skrbi glede močnih sintetičnih opioidov, ki se včasih napačno prodajajo ali mešajo z zdravili in drugimi drogami, MDMA, ki je mešan s sintetičnimi katinoni, in izdelkov iz konoplje, ki so mešani s sintetičnimi kanabinoidi. Center EMCDDA je do konca leta 2023 spremljal približno 950 novih psihoaktivnih snovi, pri čemer so v Evropi v tem letu prvič poročali o 26 snoveh.
Ključno sporočilo letošnjega poročila je, da je „uporaba več snovi hkrati“, tj. uporaba dveh ali več psihoaktivnih snovi hkrati ali zaporedoma, danes v Evropi pogost pojav. Ne glede na to, ali vključuje uporabo benzodiazepinov z opioidi ali kokain z alkoholom, lahko ta vzorec uporabe drog poveča zdravstvena tveganja in oteži ukrepanje (npr. odzivanje v primeru predoziranja). Ti izzivi so še težji, če se mešanice drog uporabljajo nevede.
V poročilu je navedeno: „Eden od izzivov spremljanja drog v letu 2024 je natančneje razumevati, katere droge se dejansko uporabljajo in v katerih kombinacijah.“ Prednostne naloge nove Agencije Evropske unije za droge (EUDA), ki bo začela delovati 2. julija letos, bodo vključevale boljše spremljanje vzorcev uporabe več drog hkrati in boljše razumevanje, kateri ukrepi so učinkoviti na področju preprečevanja, zdravljenja in zmanjševanja škode (2). Agencija bo svoje analitične zmogljivosti okrepila tudi z vzpostavitvijo mreže forenzičnih in toksikoloških laboratorijev EU.
Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je dejala: „Evropski trg drog se hitro spreminja in je nestanoviten, kar spodbuja nasilje in korupcijo. Glavni tokovi prepovedanih drog v Evropo prihajajo zlasti prek naših pristanišč. Zato smo ustanovili zavezništvo evropskih pristanišč, da bi okrepili odpornost logističnih središč proti grožnjam, ki jih predstavlja organizirani kriminal. Za boj proti mreži potrebujemo mrežo. Medtem pa se še naprej pojavljajo nove droge in nevarnosti. Zato smo našo agencijo za droge „opremili“ z več pooblastili in viri. Agencija za droge opravlja zelo pomembno delo, saj nas opozarja na širjenje drog in nevarnosti, ki jih predstavljajo. Evropsko poročilo o drogah je bistven vir podatkov za oblikovalce politik. Ostati moramo pozorni; ostati moramo pripravljeni.“
Naraščajoče težave z opioidi v Evropi: nova grožnja – nitazeni
Heroin je še vedno najpogosteje uporabljen prepovedan opioid v Evropi in povzroča velik delež zdravstvenih težav, povezanih z uporabo prepovedanih drog. Vendar je evropski trg opioidov vse bolj zapleten, saj se na njem pojavljajo najrazličnejše snovi, vključno s sintetičnimi opioidi. V primerjavi s Severno Ameriko imajo sintetični opioidi na splošno razmeroma majhno vlogo na evropskem trgu drog, vendar so pomembni na trgu opioidov v baltskih državah. Vedno večja je tudi zaskrbljenost glede njihove uporabe v nekaterih drugih državah članicah EU.
Od leta 2009 se je na evropskem trgu drog pojavilo skupno 81 novih sintetičnih opioidov. Ti so pogosto zelo močni ter pomenijo precejšnje tveganje za zastrupitev in smrt. Leta 2023 je bilo šest od sedmih novih sintetičnih opioidov, ki so jih prvič prijavili v sistem EU za zgodnje opozarjanje (EWS), nitazenov. To je bilo največje število prijavljenih nitazenov v enem letu, pri čemer jih je bilo v Evropi od leta 2019 skupaj odkritih 16.
Nitazeni se včasih prodajajo kot „sintetični heroin“, odkrili pa so jih v ponarejenih zdravilih na trgu drog. Leta 2023 so bili nitazeni povezani z visokim porastom števila smrtnih primerov v Estoniji in Latviji ter z lokalnimi izbruhi zastrupitev v Franciji in na Irskem. Zunaj Evropske unije so bili povezani s predoziranji v Avstraliji, Severni Ameriki in Združenem kraljestvu. Nitazenov in podobnih snovi v nekaterih državah trenutno ni mogoče odkriti z rutinskimi toksikološkimi testi med obdukcijo, zato je število s tem povezanih smrtnih primerov lahko podcenjeno. V različnih mešanicah, ki vsebujejo nove benzodiazepine ali živalski sedativ ksilazin, so našli nove sintetične opioide. Ti kombinaciji, znani kot „benzo-dope“ in „tranq-dope“, sta bili v Severni Ameriki povezani z zastrupitvami, vključno s smrtnimi primeri.
Večina heroina, ki se porabi v Evropi, prihaja iz Afganistana, kjer so talibani aprila 2022 napovedali prepoved gojenja opijskega maka in proizvodnje opija. Zadnji podatki Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) za leto 2023 kažejo, da naj bi po ocenah v državi prišlo do 95-odstotnega zmanjšanja gojenja in nezakonite proizvodnje opija v primerjavi z letom 2022. Trenutno je težko predvideti, kako bo prepoved vplivala na evropski trg heroina. Dokazi kažejo, da v Afganistanu še vedno obstajajo precejšnje zaloge opija, kar lahko pojasni, zakaj ni bilo opaziti večjih znakov o prekinitvi dobave heroina v Evropsko unijo. Vendar obstajajo pomisleki, da bi prihodnje pomanjkanje heroina lahko povzročilo, da se bodo tržne vrzeli zapolnile z močnimi sintetičnimi opioidi ali sintetičnimi stimulansi, kar bi lahko pomembno negativno vplivalo na javno zdravje in varnost.
V poročilu je poudarjeno, da mora Evropa izboljšati svojo pripravljenost na morebitne spremembe na trgu z zagotavljanjem ustreznih preventivnih in zdravstvenih ukrepov, vključno z dostopom do zdravil z opioidnimi agonisti in storitvami za zmanjševanje škode, ter zagotoviti zadostno zalogo naloksona, antidota, ki se uporabi v primeru prevelikega odmerka. Z vzpostavitvijo večagencijskih načrtov za odzivanje in hitro obveščanje se lahko pripomore tudi h krepitvi pripravljenosti na nenaden pojav zelo močnih snovi na trgu prepovedanih drog v EU.
Direktor centra EMCDDA Alexis Goosdeel je povedal: „V letošnjem evropskem poročilu o drogah poudarjamo vse večje izzive, ki jih predstavlja zelo zapleten in hitro razvijajoč se trg drog, na katerem so uveljavljene prepovedane droge široko dostopne, še naprej pa se pojavljajo nove močne sintetične snovi. Poudariti želimo, kako razširjena uporaba več snovi hkrati povzroča različna tveganja za zdravje, zlasti kadar se mešanice drog uporabljajo nevede. Razglabljamo tudi o morebitnih prihodnjih težavah na področju drog in potrebi po boljši pripravljenosti na spopadanje z njimi. Zato z veseljem sporočam, da bomo imeli kot nova Agencija Evropske unije za droge močnejši mandat za predvidevanje prihodnjih nastajajočih groženj in trendov, opozarjanje v realnem času na nova tveganja za zdravje in varnost, pomoč EU in državam članicam pri odzivanju ter učenje iz izkušenj za prilagajanje in izboljšanje strategij in ukrepov na področju drog.“
Šesto leto rekordnih zasegov kokaina: vpliv na javno zdravje
Države članice EU so že šesto leto zapored zasegle rekordne količine kokaina, kar pomeni, da so v letu 2022 poročali o 323 tonah kokaina (303 tonah v letu 2021). Evropski zasegi zdaj presegajo zasege v Združenih državah, ki so v preteklosti veljale za največji svetovni trg kokaina. Belgija (111 ton), Španija (58,3 tone) in Nizozemska (51,5 tone) predstavljajo 68 % skupne zasežene količine, kar kaže na to, da se preprodajalci drog nenehno usmerjajo na logistične dobavne verige. Španija je leta 2023 poročala o največjem posamičnem zasegu kokaina (9,5 tone), ki je bil skrit v pošiljkah banan iz Ekvadorja.
Trgovina z velikimi količinami kokaina v ladijskih zabojnikih prek evropskih morskih pristanišč je še vedno pomemben dejavnik velike razpoložljivosti te droge v regiji. Nedavni podatki iz pristanišča Antwerpen kažejo, da je leta 2023 tam zasežena količina kokaina narasla na 116 ton (s 110 ton leta 2022). Ker so se metode kazenskega pregona okrepile, se organizirane kriminalne združbe usmerjajo tudi na manjša pristanišča v državah EU in državah, ki mejijo na EU, ki so lahko bolj ranljiva glede dejavnosti trgovanja z drogami. Dokaz za to so nekatere severnoevropske države, vključno s Švedsko in Norveško, ki sta leta 2023 poročali o rekordnih zasegih kokaina v morskih pristaniščih.
V okviru načrta EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu je novo zavezništvo evropskih pristanišč (2024), ki je javno-zasebno partnerstvo, usmerjeno k povečanju odpornosti pristanišč ter okrepitvi boja proti trgovini s prepovedanimi drogami in infiltraciji kaznivih dejanj. Organizirane kriminalne združbe evropske trge oskrbujejo tudi s predelavo nezakonitih izdelkov iz kokaina v več državah EU. Leta 2022 so tako poročali o uničenju 39 laboratorijev za kokain (34 leta 2021).
Vedno več je znakov, da velika razpoložljivost kokaina vse bolj negativno vpliva na javno zdravje v Evropi. To je druga najpogostejša prepovedana droga, o kateri poročajo tako tisti, ki so se prvič vključili v zdravljenje odvisnosti od drog (29 000 leta 2022), kot tisti, ki so poiskali nujno medicinsko pomoč v bolnišnicah (leta 2022 je bila zabeležena v 28 % primerov akutnih zastrupitev z drogami v nadzornih bolnišnicah, ki so sodelovale v mreži Euro-DEN Plus). Razpoložljivi podatki kažejo, da je bila ta droga leta 2022 prisotna tudi v približno petini primerov smrti zaradi predoziranja, pogosto odkrita skupaj z drugimi snovmi. Ker lahko uporaba kokaina poveča tveganje za srčno-žilne bolezni in druge zdravstvene težave, je verjetno, da njegov skupni prispevek k umrljivosti zaradi drog v Evropi ni dovolj prepoznan.
Kokain je najpogosteje uporabljena prepovedana stimulativna droga v Evropi, ki jo je v zadnjem letu uporabljalo približno 1,4 % (4 milijone) odraslih Evropejcev (15–64 let). Podatki kažejo, se je z naraščajočo dostopnostjo kokaina v Evropi spremenila tudi njegova geografska in družbena porazdelitev. Najnovejši podatki o analizi komunalnih odpadnih voda so pokazali, da je od 72 mest, za katera so podatki na voljo za leti 2022 in 2023, 49 mest poročalo o povečanju ostankov kokaina. Zlasti zaskrbljujoče je, da se v nekaterih državah uporaba kokaina povečuje med bolj ranljivimi ali marginaliziranimi skupinami. Vse več držav poroča o povečanju vbrizgavanja kokaina in uporabe crack kokaina. Poživila, kakršen je kokain, so povezana z večjo pogostnostjo injiciranja in so bila v zadnjem desetletju v številnih evropskih mestih razlog za lokalizirane izbruhe virusa HIV med injicirajočimi uporabniki drog.
Spreminjajoči se trg konoplje predstavlja nove izzive za politike na področju drog
Razvoj dogodkov na trgu konoplje ustvarja nove izzive za odzivanje držav na najpogosteje uporabljeno prepovedano drogo v Evropi. Povprečna vsebnost THC v hašišu se je v zadnjih desetih letih podvojila in še naprej narašča (22,8 % leta 2022), medtem ko je v marihuani na splošno stabilna. Izdelki iz konoplje so zdaj vse bolj raznoliki, vključno z izvlečki visoke jakosti in prehranskimi izdelki s konopljo. Poleg tega poročajo tudi o tem, da so nekateri izdelki, ki so na nezakonitem trgu v prodaji kot naravna konoplja, morda bili mešani z dodatkom močnih sintetičnih kanabinoidov.
Leta 2023 so v sistemu EU za zgodnje opozarjanje poročali o devetih novih kanabinoidih, od katerih so bili štirje polsintetični. Najpogosteje odkriti polsintetični kanabinoid je heksahidrokanabinol (HHC), ki je bil leta 2022 prva od teh snovi, o katerih so poročali v Evropi. Čeprav je znanje o učinkih teh snovi na ljudi omejeno, so poročali o zastrupitvah, tudi med otroki, ki so zaužili prehranske izdelke, ki so vsebovali HHC. Od marca 2024 je HHC uvrščen na seznam nadzorovanih drog v vsaj 18 državah članicah EU.
Ocenjuje se, da je v zadnjem letu konopljo uporabilo približno 8 % (22,8 milijona) odraslih Evropejcev (15–64 let), pri čemer se je razširjenost uporabe med mladimi odraslimi (15–34 let) povečala na 15 % (15,1 milijona). Ocenjuje se tudi, da se je leta 2022 zaradi težav, povezanih z uporabo konoplje, v specializirano zdravljenje zasvojenosti z drogami vključilo 92 000 uporabnikov, kar predstavlja približno tretjino (36 %) vseh uporabnikov, vključenih v zdravljenje. Leta 2022 so v okviru mreže bolnišnic Euro-DEN Plus tudi najpogosteje poročali o konoplji, saj je bila prisotna v 29 % primerov akutnih zastrupitev zaradi drog (25 % leta 2021).
Uporaba konoplje lahko povzroči ali poslabša številne telesne in duševne težave, vključno s simptomi kroničnih obolenj dihal, odvisnostjo in psihotičnimi simptomi. Zaradi kompleksnosti trga in raznolikosti izdelkov, ki so na voljo, je ocenjevanje tveganja škodljivih posledic uporabe konoplje zahtevno. Da bi opredelili najučinkovitejše možnosti zdravljenja, so potrebne obsežnejše raziskave o posebnih težavah, s katerimi se srečujejo ljudje, ki uporabljajo konopljo. Vse pogosteje so osebam, ki imajo težave s konopljo, na voljo psihološke oblike zdravljenja za spoprijemanje s težavami, povezanimi z uporabo te droge, vse bolj pa so na voljo tudi intervencije v okviru e-zdravja (prek spleta).
Pet držav članic EU (Češka, Nemčija, Luksemburg, Malta in Nizozemska) ter Švica so spremenile ali nameravajo spremeniti svoj pristop k urejanju uporabe in ponudbe konoplje v rekreativne namene. Te spremembe, ki vključujejo domače gojenje konoplje, nepridobitne gojitvene klube in zasebno uporabo konoplje, so opisane v poročilu, v katerem je poudarjeno, da si je treba še bolj prizadevati za spremljanje in ovrednotenje, da bi v celoti razumeli vpliv teh sprememb na javno zdravje in varnost (3).
Franz Pietsch, predsednik upravnega odbora centra EMCDDA, je dejal: „To je zadnje evropsko poročilo o drogah, ki ga je objavil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, preden se bo naslednji mesec preimenoval v Agencijo Evropske unije za droge. Ta zadnja analiza kaže, kako se je problematika drog od prvega poročila pred približno 30 leti spremenila in zakaj so agenciji podeljena širša pooblastila. Centru EMCDDA se zahvaljujem za izjemne rezultate, ki jih je v preteklih letih prinesel svojim deležnikom. Prepričan sem, da bo agencija v svoji novi obliki imela še večjo vrednost za vse, ki delajo na področju drog, medtem ko se spopadajo z vzroki in posledicami uporabe drog.
