Glavne ugotovitve Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) za leto 2024
Poročilo povzema glavne ugotovitve 8. izvedbe Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD), ki je potekala leta 2024 v 37 evropskih državah in je zajela 113 882 dijakov, starih od 15 do 16 let. Ta izvedba raziskave obeležuje 30 let spremljanja tveganih vedenj med mladostniki po vsej Evropi ter daje poseben pomen duševni blaginji in preventivnim dejavnostim, ki pozitivno vplivajo na zdravje mladostnikov.
To poročilo z glavnimi ugotovitvami je na voljo v 33 jezikih in je prilagojeno za ogled na spletu. Oktobra 2025 bo objavljeno izčrpnejše poročilo o raziskavi ESPAD 2024: Rezultati Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD).
Zadnja posodobitev: 20. maj 2025
Pregled rezultatov
Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) iz leta 2024 obeležuje 30 let spremljanja tveganih vedenj med mladostniki po vsej Evropi, v njej pa je sodelovalo 37 držav. Raziskava se še vedno osredotoča na vedenja in trende v zvezi z uporabo psihoaktivnih snovi, vendar je v tej izvedbi poseben poudarek namenjen duševni blaginji in preventivnim dejavnostim, ki pozitivno vplivajo na zdravje mladostnikov. Vedenja mladostnikov se spreminjajo, pri čemer dolgoročno spremljanje teh sprememb v okviru raziskave ESPAD še naprej prinaša pomembna spoznanja za usmerjanje prizadevanj na področju preventive in z zdravjem povezanih politik, s čimer se zagotavlja njihova učinkovitost in ustreznost.
Novi trendi vzbujajo skrb kljub dolgoročnemu upadanju uporabe psihoaktivnih snovi med mladostniki. Kajenje cigaret se je v zadnjih desetletjih občutno zmanjšalo, pri čemer se je razširjenost kajenja kadar koli v življenju v obdobju 1995–2024 zmanjšala za polovico. Vendar še vedno prihaja do zgodnjega začetka kajenja, zlasti med dekleti, pri čemer se je v zadnjih letih povečal delež deklet, ki so začela kaditi pri 13 letih ali prej ter vsakodnevno kadijo. Med mladostniki se je močno povečala uporaba elektronskih cigaret, pri čemer naraščajo stopnje zgodnjega začetka in vsakodnevnega kajenja, kar povečuje zaskrbljenost zaradi sočasne uporabe klasičnih in elektronskih cigaret ter odraža širši premik k alternativnim nikotinskim izdelkom.
Z leti je upadlo tudi pitje alkohola, pri čemer sta se zmanjšali tako splošna uporaba alkohola kot tudi razširjenost opijanja. Vendar je to zmanjšanje izrazitejše pri fantih, pri dekletih pa je trend stabilnejši. Kljub napredku je alkohol še vedno široko dostopen, v nekaterih državah pa sta zgodnji začetek pitja in občasno čezmerno pitje še vedno velika težava.
Konoplja ostaja najpogosteje uporabljana prepovedana droga, čeprav je v povprečju razširjenost njene uporabe kadar koli v življenju upadla na najnižjo raven od leta 1995. Fantje na splošno poročajo o večji uporabi, vendar se razlike med spoloma zmanjšujejo, pri čemer dekleta v nekaterih državah prekašajo fante. Zgodnji začetek in zelo tvegana uporaba konoplje še vedno vzbujata zaskrbljenost, čeprav se je skupna trenutna uporaba (opredeljena kot uporaba v zadnjih 30 dneh) zmanjšala na 5 %, kar odraža dolgoročen trend upadanja. Ravni zaznane dostopnosti se med državami močno razlikujejo, vendar je konoplja med dijaki še vedno najlažje dostopna prepovedana psihoaktivna snov.
Uporaba drugih prepovedanih drog se je med dijaki, ki so sodelovali v raziskavi ESPAD, zmanjšala, pri čemer se zmanjšujejo tudi razlike med spoloma, čeprav fantje na splošno še vedno poročajo o večji uporabi in zaznani dostopnosti. Medtem se med dekleti povečuje uporaba hlapil, narašča pa tudi uporaba farmacevtskih izdelkov za nemedicinske namene.
Poleg uporabe psihoaktivnih snovi se spreminjajo tudi druga tvegana vedenja. Med dijaki v okviru raziskave ESPAD, zlasti med dekleti, se je povečal delež igranja spletnih iger, ki tako ni več pretežno dejavnost fantov, kar odraža širše spremembe v vedenju, povezanem z uporabo digitalne tehnologije. Kljub večji uporabi ostaja zaznavanje problematičnega igranja iger med dijaki stabilno. Po drugi strani se je zlasti med fanti povečala zaskrbljenost zaradi problematične uporabe družbenih medijev, medtem ko pri dekletih stopnje zaskrbljenosti ostajajo še vedno visoke.
Igranje iger na srečo na splošno ostaja stabilno, vendar se je močno povečalo spletno igranje tovrstnih iger, škodljivo vedenje pri igrah na srečo pa se je skoraj podvojilo, pri čemer se je izraziteje povečalo med dekleti.
O dobri duševni blaginji v povprečju poroča 59 % dijakov. Ugotovitve razkrivajo znatne razlike med državami in tudi razlike med spoloma, saj dekleta dosledno poročajo o slabši duševni blaginji kot fantje. Najnižje ocene duševne blaginje so zabeležene v državah, ki se srečujejo s konflikti in nestabilnostjo.
Preventivna prizadevanja so zelo razširjena, saj je večina dijakov sodelovala pri vsaj enem preventivnem ukrepu. Alkohol je najpogosteje obravnavana tema, medtem ko so prepovedane psihoaktivne snovi in druga tvegana vedenja deležna manj pozornosti. Preventivni programi, ki temeljijo na veščinah in poudarjajo interaktivne pristope, so pogostejši v zahodni in južni Evropi. V prihodnjih izvedbah raziskave bi se bilo smiselno osredotočiti na to, v kolikšni meri so preventivni ukrepi, ki se izvajajo, podprti z dokazi.
Pregled podatkov
Glavni poudarki
Uporaba cigaret
V državah, vključenih v raziskavo ESPAD, je uporaba cigaret med mladostniki še vedno zelo razširjena, saj je skoraj vsak tretji dijak vsaj enkrat v življenju kadil cigarete (v povprečju 32 %). Najvišje stopnje razširjenosti so zabeležili na Madžarskem (51 %) in Slovaškem (46 %), najnižje pa na Islandiji (13 %) in Malti (16 %). Kar zadeva razlike med spoloma, je opazna nekoliko večja razširjenost med dekleti (32 % v primerjavi z 31 % pri fantih). Ta trend je opazen v več kot dveh tretjinah držav, pri čemer so največje razlike v Romuniji (47 % v primerjavi s 36 %) in Bolgariji (46 % v primerjavi s 36 %). Vendar je ta trend v nekaterih državah obrnjen, zlasti na Kosovu (1) (47 % med fanti v primerjavi s 36 % med dekleti) in v Gruziji (35 % v primerjavi s 24 %).
V povprečju 15 % dijakov, ki so sodelovali v raziskavi ESPAD, poroča, da so cigarete prvič kadili, ko so bili stari 13 let ali manj. Največji delež je na Slovaškem (24 %) in Kosovu (23 %), najmanjši pa na Islandiji (6,4 %) in Malti (7,1 %). V malo več kot polovici držav je zgodnji začetek kajenja pogostejši med dekleti, zlasti pa v Bolgariji (23 % v primerjavi s 17 %). Med državami, v katerih je verjetneje, da bodo fantje začeli zgodaj kaditi, je razlika med spoloma na Kosovu največja (31 % v primerjavi s 16 %).
Več kot polovica dijakov v okviru raziskave ESPAD (55 %) meni, da je cigarete precej ali zelo lahko dobiti. To dojemanje je najbolj razširjeno na Danskem (76 %), sledita Nemčija in Norveška (70 %). Nasprotno pa so najmanjši deleži na Kosovu (32 %) in v Moldaviji (23 %). Na splošno fantje pogosteje kot dekleta menijo, da so cigarete lahko dostopne (61 % v primerjavi s 50 %).
O trenutni uporabi cigaret, ki je opredeljena kot kajenje v zadnjih 30 dneh, poroča 18 % dijakov. Največja razširjenost je ugotovljena na Hrvaškem in Madžarskem (32 %), najmanjša pa na Islandiji (4,2 %) in Švedskem (8,2 %). V več kot polovici držav, vključenih v raziskavo ESPAD, so o trenutnem kajenju pogosteje poročala dekleta, pri čemer je največja razlika med spoloma zabeležena v Bolgariji (34 % v primerjavi s 25 %) in Romuniji (30 % v primerjavi z 22 %). Vendar je ta vzorec obraten na Kosovu (33 % v primerjavi s 23 %) in Gruziji (18 % v primerjavi z 9,5 %), kjer je delež trenutnega kajenja večji pri fantih.
O vsakodnevnem kajenju poroča 7,9 % dijakov v okviru raziskave ESPAD, pri čemer sta deleža pri spolih podobna. Najvišja stopnja je v Bolgariji in na Hrvaškem (20 %), najnižja pa na Islandiji (0,8 %).
Pomemben podatek je tudi vsakodnevna uporaba, o kateri poročajo predvsem dijaki, ki so začeli kaditi zgodaj (pri 13 letih ali prej). V povprečju spada v to kategorijo 3,6 % dijakov, pri čemer je največji delež v Bolgariji (8,7 %).
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 1995 in 2024
Med prvo in zadnjo raziskavo ESPAD se je razširjenost uporabe cigaret kadar koli v življenju stalno zmanjševala, in sicer se je prepolovila z 68 % na 32 %, pri čemer se je najopazneje zmanjšala med letoma 2019 in 2024 (upad za 10 odstotkov). V 30-letnem obdobju se je razširjenost uporabe kadar koli v življenju najbolj zmanjšala pri fantih, in sicer s 70 % na 30 %. Med države z največjim zmanjšanjem sodijo Ferski otoki, Irska, Islandija in Švedska.
Trend uporabe v zadnjih 30 dneh prav tako kaže stalen upad, in sicer s 33 % na 18 %, pri čemer se trendi med fanti in dekleti skorajda prekrivajo. Podoben vzorec je opazen pri vsakodnevnem kajenju, ki se je zmanjšalo z 20 % na 8 %.
V treh desetletjih se je zmanjšal tudi delež vsakodnevnih kadilcev, starih 13 let ali manj (z 10 % leta 1995 na 3,6 % leta 2024), vendar primerjava podatkov med letoma 2019 in 2024 kaže rahlo povečanje (za 0,6 %). Ker razširjenost vsakodnevnega kajenja med fanti v zadnjih dveh raziskavah ostaja nespremenjena, so k temu povečanju prispevala dekleta, pri katerih se je delež povečal z 2,5 % leta 2019 na 3,6 % leta 2024, kar potrjuje njihovo večjo vključenost v skoraj vseh zabeleženih vzorcih kajenja.
Sočasna uporaba klasičnih in elektronskih cigaret
Čeprav je kajenje cigaret najpogostejša oblika uporabe tobaka, bi z osredotočanjem le na klasične cigarete podcenili vnos nikotina, ki se povečuje zaradi sočasne uporabe alternativnih nikotinskih izdelkov. Ob upoštevanju tako klasičnih kot elektronskih cigaret se uporaba kadar koli v življenju poveča z 32 % na 47 %, pri čemer je znatno povečanje zabeleženo na Češkem in v Estoniji, trenutna uporaba pa se tako poveča z 18 % na 28 %, pri čemer je opazno povečanje med dekleti tako pri uporabi kadar koli v življenju kot pri trenutni uporabi.
Če upoštevamo sočasno dnevno uporabo, se razširjenost poveča s 7,9 % na 14 % (15 % pri dekletih v primerjavi z 12 % pri fantih), pri čemer je ta delež največji v Bolgariji in na Madžarskem (25 %).
Vsakodnevna uporaba, ki se je začela zgodaj, se ob upoštevanju sočasno uporabe prav tako znatno poveča, in sicer s 3,9 % na 6 %. Pri tem je največje povečanje opaziti v Litvi in Estoniji, pri čemer je znova izrazitejše pri dekletih.
Uporaba elektronskih cigaret
V povprečju 44 % dijakov v državah, vključenih v raziskavo ESPAD, poroča, da so elektronske cigarete uporabili vsaj enkrat v življenju, pri čemer se razširjenost v posameznih državah giblje od 22 % na Portugalskem do 57 % na Madžarskem.
V 13 od 37 držav, vključenih v raziskavo, je elektronske cigarete poskusila vsaj polovica dijakov, o uporabi kadar koli v življenju pa je manj kot tretjina dijakov poročala le v šestih državah (na Portugalskem, Malti, Islandiji, v Severni Makedoniji, Črni gori in na Irskem).
Na splošno dekleta (46 %) poročajo o večji razširjenosti uporabe elektronskih cigaret kadar koli v življenju kot fantje (41 %), razen na Kosovu, v Gruziji, Moldaviji, na Ferskih otokih, v Severni Makedoniji, Ukrajini in na Portugalskem. Največje razlike med spoloma so v Lihtenštajnu in na Malti, kjer je razširjenost med dekleti za 13 % večja od razširjenosti med fanti, ter na Kosovu, kjer je razširjenost med fanti za 12 % večja od razširjenosti med dekleti (51 % v primerjavi z 39 %).
V povprečju je 16 % dijakov elektronske cigarete poskusilo pri starosti 13 let ali manj, pri čemer je največji delež zabeležen v Estoniji (33 %) in Litvi (31 %), najmanjši pa na Portugalskem (5,4 %) in v Črni gori (7,4 %). V večini držav je zgodnja uporaba elektronskih cigaret pogostejša med dekleti kot med fanti, največje razlike pa so bile ugotovljene v Estoniji (37 % pri dekletih v primerjavi z 29 % pri fantih), Latviji (34 % v primerjavi s 27 %) in na Irskem (18 % v primerjavi z 12 %). Nasprotno pa fantje na Kosovu poročajo o 12 % večji razširjenosti kot dekleta (25 % v primerjavi s 13 %).
Velik delež dijakov (60 %) meni, da bi do elektronskih cigaret prišli precej ali zelo lahko, če bi želeli, pri tem pa so med državami velike razlike, ki se gibljejo od 33 % na Kosovu do 82 % na Danskem. V 20 državah to dojemanje presega povprečje sodelujočih držav, saj 60 % dijakov ali več meni, da so elektronske cigarete lahko dostopne. Fantje in dekleta v povprečju poročajo o podobnih stopnjah zaznane dostopnosti.
O trenutni uporabi elektronskih cigaret, ki je opredeljena kot uporaba v zadnjih 30 dneh, poroča 22 % dijakov (19 % pri fantih in 25 % pri dekletih). Najnižje stopnje so na Portugalskem in Ferskih otokih (obe državi 6,4 %) ter na Malti (10 %), medtem ko o najvišjih stopnjah trenutne uporabe elektronskih cigaret poročajo na Poljskem (36 %) in v Srbiji (34 %).
Vsakodnevna uporaba elektronskih cigaret se med državami razlikuje in se giblje od 1,5 % na Ferskih otokih do 20 % na Poljskem. V 22 državah je vsakodnevna uporaba elektronskih cigaret precej večja med dekleti, pri čemer je pri fantih večja le v dveh državah, tj. na Kosovu (7,7 % v primerjavi s 5,8 %) in v Gruziji (4,2 % v primerjavi z 1,2 %).
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 2019 in 2024
Priljubljenost in razširjenost uporabe elektronskih cigaret sta se v zadnjem desetletju močno povečali, pri čemer v večini držav, vključenih v raziskavo ESPAD, poročajo o povečanju od leta 2019.
V 32 državah, ki so zbrale podatke o uporabi elektronskih cigaret v letih 2019 in 2024, se je uporaba kadar koli v življenju v povprečju povečala z 41 % na 43 %, medtem ko se je trenutna uporaba v tem obdobju povečala s 14 % na 22 %. Od teh držav jih je 11 poročalo o manjšem deležu uporabe kadar koli v življenju, pri čemer je bil največji upad zabeležen v Monaku (s 63 % na 44 %), Ukrajini (z 51 % na 37 %) in Litvi (s 65 % na 51 %). Največje povečanje uporabe elektronskih cigaret je bilo ugotovljeno v Srbiji (z 18 % na 51 %) in Grčiji (s 35 % na 52 %).
Podobni trendi so bili opaženi pri trenutni uporabi elektronskih cigaret, ki se je zmanjšala zlasti v Monaku in Litvi, veliko povečanje pa je bilo zabeleženo v Srbiji (29 %) in na Hrvaškem (20 %).
Uporaba alkohola
O uporabi alkohola vsaj enkrat v življenju poroča 73 % mladostnikov v državah, vključenih v raziskavo ESPAD. Najvišje stopnje razširjenosti so na Madžarskem (91 %) in Danskem (90 %), najnižje pa na Kosovu (29 %) in Islandiji (41 %). Razlike med spoloma kažejo na nekoliko večjo razširjenost med dekleti (74 %) kot med fanti (72 %), pri čemer je ta trend opazen v več kot polovici držav. Najizrazitejše razlike med spoloma so na Islandiji (48 % v primerjavi s 34 %), v Latviji (84 % v primerjavi s 73 %) ter v Litvi, na Malti in v Monaku, kjer je razlika 10 %. V nekaterih državah pa je trend obraten, zlasti na Kosovu (37 % med fanti v primerjavi s 23 % med dekleti).
V povprečju 33 % dijakov v okviru raziskave ESPAD navaja, da so prvo alkoholno pijačo spili, ko so bili stari 13 let ali manj, kar je merilo zgodnjega pitja, 8 % pa jih navaja, da so bili pri tej starosti že opiti. O najvišji stopnji zgodnjega pitja poročajo v Gruziji (64 %) in Moldaviji (49 %), o najnižji pa na Islandiji (12 %), Kosovu in Norveškem (14 %). Podobno je tudi opitost v zgodnjih letih najpogostejša v Gruziji (25 %) in Bolgariji (14 %), najmanj pogosta pa je na Kosovu (3 %), v Franciji in na Portugalskem (3,6 %) ter na Ferskih otokih (3,9 %).
Fantje na splošno poročajo o nekoliko višjih stopnjah pitja alkohola (34 % v primerjavi s 33 %) in opitosti (8,2 % v primerjavi s 7,8 %) kot dekleta. Vendar se, kar zadeva pitje alkohola v starosti 13 let ali manj, ta razlika v nekaterih državah povečuje, pri čemer so pri fantih zabeležene višje stopnje, na primer v Severni Makedoniji (35 % pri fantih v primerjavi z 22 % pri dekletih), Črni gori (47 % v primerjavi s 36 %) in Srbiji (49 % v primerjavi s 37 %). Nasprotno pa v Latviji in Litvi prevladujejo dekleta (46 % v primerjavi s 35 % oziroma 35 % v primerjavi s 26 %). Kar zadeva opitost v zgodnjih letih, se razlike med spoloma pojavljajo tudi na nacionalni ravni. V Gruziji je razširjenost med fanti tako večja kot med dekleti (30 % v primerjavi z 20 %). Nasprotno pa je vzorec obrnjen na Češkem (14 % med dekleti v primerjavi s 7,6 % med fanti) in v Estoniji (14 % v primerjavi z 9,3 %).
Trije od štirih dijakov v okviru raziskave ESPAD (75 %) menijo, da je alkoholne pijače precej ali zelo lahko dobiti. To dojemanje je najbolj razširjeno na Danskem in v Nemčiji (94 %), sledi jima Grčija (92 %), o najmanjših deležih pa poročajo na Kosovu (42 %) in Islandiji (54 %). Na splošno več deklet kot fantov meni, da je alkohol lahko dobiti (77 % v primerjavi s 73 %), zlasti v Litvi (64 % v primerjavi z 51 %), na Cipru (78 % v primerjavi s 66 %) in v Latviji (74 % v primerjavi z 62 %).
O trenutni uporabi alkohola, ki je opredeljena kot pitje v zadnjih 30 dneh, poroča 42 % dijakov. Največja razširjenost je zabeležena na Danskem (68 %) in v Nemčiji (62 %), najmanjša pa na Islandiji (12 %) in Kosovu (14 %). Trenutna uporaba alkohola je nekoliko večja med dekleti (43 % v primerjavi z 41 %), pri čemer je največja razlika med spoloma ugotovljena v Latviji (35 % v primerjavi s 25 %), na Malti (42 % v primerjavi s 33 %) in v Ukrajini (45 % v primerjavi s 36 %). Na Cipru pa je vzorec drugačen, saj fantje poročajo o višjih stopnjah kot dekleta (49 % v primerjavi s 35 %).
O opitosti vsaj enkrat v zadnjih 30 dneh je poročalo 13 % vseh dijakov v okviru raziskave ESPAD. Najvišje stopnje so zabeležene na Danskem (36 %), v Avstriji (24 %) in na Madžarskem (22 %), najnižja pa na Kosovu (4,9 %). Na splošno so deleži med spoloma enaki. Vendar pa na ravni držav dekleta pogosteje poročajo o višjih stopnjah opitosti kot fantje, pri čemer je bila največja razlika zabeležena na Cipru (12 % pri dekletih v primerjavi s 4,4 % pri fantih).
Glavno merilo čezmernega pitja je opijanje, ki je opredeljeno kot pitje petih ali več pijač ob eni priložnosti v zadnjih 30 dneh. V povprečju je razširjenost v državah, vključenih v raziskavo ESPAD, 31-odstotna, pri čemer so večji deleži zabeleženi na Danskem (55 %), v Nemčiji (49 %) in Avstriji (48 %), najmanjši pa na Islandiji (8,9 %). Pri fantih in dekletih so ravni za ta vzorec pitja v povprečju podobne. Vendar se na ravni držav pojavljajo opazne razlike med spoloma: fantje poročajo o večji razširjenosti v Črni gori (27 % v primerjavi z 18 %) in Lihtenštajnu (41 % v primerjavi s 35 %), medtem ko je stopnja razširjenosti pri dekletih višja na Malti (34 % v primerjavi s 25 %).
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 1995 in 2024
Med letoma 1995 in 2024 se je pitje alkohola kadar koli v življenju v državah, vključenih v raziskavo ESPAD, zmanjševalo, in sicer z 88 % na 74 %, pri čemer je prišlo do nekaj nihanj. Razširjenost je dosegla najvišjo vrednost (91 %) v raziskavi leta 2003, nato pa je v naslednjih letih upadala. Čeprav ti podatki od leta 1995 niso dosledno na voljo za vse države, je do največjega upada prišlo na Islandiji (z 79 % na 41 %) in Švedskem (z 89 % na 56 %). Trendi pri fantih in dekletih sledijo podobnemu vzorcu.
Tudi pitje alkohola v zadnjih 30 dneh se je med prvo in zadnjo raziskavo ESPAD zmanjšalo, in sicer s 55 % na 43 %. Ta trend je odraz zmanjšanja uporabe kadar koli v življenju, pri čemer je najvišja stopnja razširjenosti pitja v zadnjih 30 dneh znašala 63 % v letu 2003. Največje zmanjšanje je bilo zaznano na Islandiji (s 56 % na 12 %), Irskem (s 66 % na 35 %) in Finskem (s 57 % na 27 %).
Čeprav se je razširjenost opijanja v 30-letnem obdobju opazovanja zmanjšala s 36 % v letu 1995 na 30 % v letu 2024, je naraščala od leta 1995 do leta 2007, ko je znašala 42 %. Ta trend je opazen tako pri fantih kot pri dekletih. Pri fantih je bil vrhunec dosežen prej (47 % leta 2003) in se je ohranil do leta 2007, medtem ko je bil pri dekletih vrhunec zabeležen leta 2007 (38 %). Vendar je med dekleti splošni upad med letoma 1995 in 2024 znašal le en odstotek.
Uporaba prepovedanih drog
V povprečju 13 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so vsaj enkrat v življenju uporabili katero koli prepovedano drogo. Razširjenost uporabe prepovedanih drog kadar koli v življenju se med državami, vključenimi v raziskavo ESPAD, zelo razlikuje, pri čemer so bile najvišje stopnje zabeležene v Lihtenštajnu (25 %) in na Češkem (24 %), najnižje pa v Gruziji in Moldaviji (v obeh 3,9 %).
Na splošno so bile ugotovljene le majhne razlike med spoloma, pri čemer je o uporabi prepovedanih drog kadar koli v življenju poročalo 14 % fantov in 12 % deklet. Med fanti in dekleti v Ukrajini je opazna razmeroma velika razlika v višini 8 %. Malta izstopa, saj uporaba kadar koli v življenju med dekleti presega razširjenost med fanti za 6 % (15 % v primerjavi z 9,3 %).
Če si ogledamo posamezne psihoaktivne snovi, je konoplja najpogosteje uporabljena prepovedana droga (12 % anketirancev jo je uporabilo kadar koli v življenju), sledijo kokain (2,3 %), ekstazi/MDMA (2,1 %), LSD ali druge halucinogene snovi (1,8 %) in amfetamin (1,8 %). Povprečna razširjenost uporabe metamfetamina, kreka, heroina in GHB kadar koli v življenju ostaja relativno nizka ter znaša približno 1 % za vsako drogo. V povprečju je razširjenost uporabe vsake od teh snovi kadar koli v življenju pri fantih večja kot pri dekletih.
Na ravni držav se delež uporabe amfetamina giblje od 0,7 % v Gruziji in Monaku do 4,3 % na Madžarskem, medtem ko se delež uporabe metamfetamina giblje od 0,5 % v Monaku in Severni Makedoniji do 3,1 % na Poljskem. Ciper beleži največjo razširjenost vseživljenjske uporabe (uporaba vsaj enkrat v življenju) LSD in drugih halucinogenih snovi (6,8 %) ter kokaina (6,2 %) med državami, vključenimi v raziskavo ESPAD. Prav tako poroča o največji razširjenosti ekstazija/MDMA (4,7 %), kreka in heroina (oba 4,1 %) ter GHB (3,4 %).
Uporaba drugih prepovedanih drog razen konoplje
Konoplja predstavlja večji delež zabeležene uporabe prepovedanih drog, pri čemer je povprečna razširjenost uporabe prepovedanih drog kadar koli v življenju razen konoplje precej nižja in znaša 5 %. Na ravni držav se deleži uporabe prepovedanih drog (brez konoplje) gibljejo od 1,7 % v Gruziji do 9,9 % na Cipru, o razmeroma veliki razširjenosti pa poročajo tudi na Islandiji (7,9 %) in v Črni gori (7,6 %). V povprečju je razširjenost pri fantih večja kot pri dekletih (5,4 % v primerjavi s 4,5 %).
V 17 državah, ki so leta 2024 zbrale podatke o uporabi kokaina/kreka pri 13 letih ali manj, znaša delež v povprečju 0,9 %, največja razširjenost pa je bila zabeležena v Ukrajini (4 %). Na splošno je pri fantih (1,2 %) verjetnost, da bodo kokain/krek začeli uživati zgodaj, večja kot pri dekletih (0,5 %), čeprav povprečna razlika ostaja manjša od enega odstotka. Podobni vzorci se pojavljajo tudi pri amfetaminu/metamfetaminu in ekstaziju/MDMA, pri čemer Ukrajina poroča o najvišjih stopnjah (3,3 % oziroma 3,7 %), sledi pa ji Kosovo (1,4 % za obe vrsti drog).
Zaznana dostopnost prepovedanih drog razen konoplje je razmeroma majhna. V povprečju je o lahkem dostopu do kokaina poročalo 13 % dijakov, do ekstazija/MDMA 11 %, do amfetamina 9 %, do kreka in metamfetamina pa skoraj 8 %.
Med državami so velike razlike v zaznani dostopnosti prepovedanih psihoaktivnih snovi. Norveška poroča o večjem deležu dijakov, ki menijo, da so prepovedane droge zlahka dostopne, pri čemer so najvišji deleži zabeleženi pri kokainu (28 %), ekstaziju/MDMA (25 %) in amfetaminu (19 %). Med 16 državami, ki so zbrale te informacije, o največji zaznani dostopnosti kreka poroča Slovenija (13 %). Visoki deleži zaznane dostopnosti so ugotovljeni tudi pri amfetaminu (18 %) in metamfetaminu (15 %) v Črni gori. Nasprotno pa je zaznana dostopnost prepovedanih drog (brez konoplje) v Gruziji, Moldaviji in na Ferskih otokih majhna ter se na splošno giblje med 1,8 % in 3,6 %.
Zaznana dostopnost snovi je na splošno večja pri fantih kot pri dekletih, z izjemo kokaina, ki ga v povprečju kot lažje dostopnega v večjem deležu zaznavajo dekleta (13 %) kot fantje (12 %). Pri vsaki od prepovedanih psihoaktivnih snovi ostaja povprečna razlika med spoloma manjša od 1,5 odstotka. Vendar se vzorci razlik med spoloma razlikujejo med državami in snovmi. V nekaterih državah, kot sta Lihtenštajn in Monako, fantje poročajo o večji zaznani dostopnosti prepovedanih snovi, medtem ko v drugih, vključno s Ciprom, Slovaško, Bolgarijo in Malto, dekleta poročajo o večji zaznani dostopnosti kot fantje.
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 1995 in 2024
Razširjenost uporabe prepovedanih drog kadar koli v življenju se je na splošno povečala med letoma 1995 in 2003. Med letoma 2003 in 2015 je bila stabilna (19 %), nato se je leta 2019 zmanjšala na 17 %, leta 2024 pa na 14 %.
Med državami, v katerih se uporaba prepovedanih drog v več valovih zbiranja podatkov v okviru raziskave ESPAD stalno povečuje, sta Norveška, kjer uporaba narašča od leta 2011, in Črna gora, kjer se deleži uporabe vztrajno višajo vse od leta 2007, ko je bila raziskava ESPAD izvedena prvič.
Med letoma 1995 in 2019 so bili pri dekletih in fantih opazni podobni trendi, pri čemer je bila povprečna stopnja med dekleti vedno za 5 do 6 odstotkov nižja kot pri fantih. Vendar se je razlika med letoma 2019 in 2024 zmanjšala na rekordno majhno v višini dveh odstotkov. Če si ogledamo posamezne države, so v večini držav, vključenih v raziskavo ESPAD, med fanti in dekleti opazni podobni trendi ali trendi zbliževanja.
Leta 2007 je bila razširjenost uporabe prepovedanih drog (brez konoplje) kadar koli v življenju največja, nato je do leta 2019 rahlo upadala, zatem pa je ostala nespremenjena. Vendar pa ta splošni trend ne odraža razlik v posameznih državah. Zlasti izstopa Ciper s precejšnjim povečanjem po letu 2003, ko se je tam začelo zbiranje podatkov v okviru raziskave ESPAD.
Trend deleža dijakov, ki uporabljajo preostale prepovedane droge razen konoplje, je pri fantih in dekletih podoben, pri čemer dekleta v vseh letih anketiranja dosledno poročajo o en do dva odstotka nižjem deležu.
Uporaba konoplje
Konoplja ostaja najpogosteje uporabljana prepovedana droga v vseh državah, ki so vključene v raziskavo ESPAD. V povprečju 12 % dijakov poroča, da so konopljo uporabili vsaj enkrat v življenju. Največja razširjenost je zabeležena na Češkem (24 %) in v Lihtenštajnu (23 %), najmanjša pa v Gruziji (3,3 %) in Moldaviji (2,5 %). Čeprav se je na splošno razlika med spoloma sčasoma zmanjšala, fantje v povprečju še vedno poročajo o večji uporabi konoplje kot dekleta (13 % v primerjavi z 11 %). Ta trend je opazen v večini držav, zlasti v Ukrajini (15 % v primerjavi s 6,7 %) in Črni gori (13 % v primerjavi s 6,8 %). Izjema je Malta, kjer je uporaba konoplje bolj razširjena med dekleti (14 %) kot med fanti (8,6 %).
V povprečju 2,4 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so konopljo prvič uporabili, ko so bili stari 13 let ali manj. Največja deleža sta zabeležena v Ukrajini (4,9 %) in na Češkem (4,1 %), najmanjši pa v Moldaviji (0,7 %). Zgodnji začetek uporabe konoplje je na splošno pogostejši pri fantih kot pri dekletih, razen na Cipru, Češkem, Malti, v Sloveniji, Avstriji, na Slovaškem, v Latviji, Nemčiji in Lihtenštajnu.
Konoplja je po mnenju dijakov v okviru raziskave ESPAD najdostopnejša prepovedana snov, saj vsak četrti (26 %) meni, da jo je precej ali zelo lahko dobiti. Stopnja dojemanja lahke dostopnosti je najvišja na Danskem, v Nemčiji in Sloveniji (41 %) ter na Norveškem (40 %). Nasprotno pa o najmanjši zaznani dostopnosti poročajo v Moldaviji (5,3 %), Ukrajini (7,1 %), na Ferskih otokih (11 %) ter na Kosovu in v Gruziji (12 %). Podobno kot pri uporabi konoplje fantje pogosteje kot dekleta menijo, da je konoplja zlahka dostopna (28 % v primerjavi s 24 %).
Kar zadeva trenutno uporabo, v vseh državah, vključenih v raziskavo ESPAD, poročajo o stopnjah razširjenosti, nižjih od 10 %, pri čemer so najnižje vrednosti, manjše od 2 %, zabeležene v Moldaviji, Gruziji, Romuniji in na Ferskih otokih. Razširjenost trenutne uporabe je večja v Italiji in Sloveniji (8,6 %) ter Lihtenštajnu (9,6 %). Kjer obstajajo razlike med spoloma, fantje običajno pogosteje poročajo o trenutni uporabi konoplje kot dekleta.
V okviru raziskave ESPAD se med dijaki, ki so poročali o uporabi konoplje v zadnjem letu, ocenjuje tudi visokotvegana uporaba s presejalnim testom o zlorabi konoplje (CAST). Razširjenost visokotvegane uporabe konoplje se giblje od manj kot 1 % v Moldaviji in Gruziji do največ 5,9 % na Češkem in v Sloveniji. Le nekaj držav, vključenih v raziskavo ESPAD, poroča o precejšnjih razlikah med spoloma pri visokotvegani uporabi konoplje, v vseh primerih pa so deleži pri fantih večji, razen na Malti, kjer je razširjenost nekoliko večja med dekleti (4,4 % v primerjavi z 2,6 %).
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 1995 in 2024
V zadnjih treh desetletjih je pri uporabi konoplje med evropskimi mladostniki prihajalo do opaznih nihanj. Razširjenost uporabe konoplje kadar koli v življenju je bila največja v letih 2003 in 2011, ko je dosegla 18 %, vendar od takrat upada, pri čemer je leta 2024 dosegla 12 %, tj. najnižjo raven od začetka raziskave ESPAD leta 1995.
Trenutna uporaba konoplje je skozi čas ostala razmeroma stabilna, pri čemer se je med letoma 1999 in 2019 gibala med 6,7 % in 7,4 %. Vendar podatki za leto 2024 kažejo upad na 5 %, kar je blizu ravni iz leta 1995 (4,1 %).
Kljub stalnemu povečevanju zaznane dostopnosti konoplje do leta 2019, ko je o tem, da je konopljo precej ali zelo lahko dobiti, poročalo 33 % dijakov, se je ta delež leta 2024 zmanjšal na 27 % in se približal ravni iz leta 1995 (26 %).
Uporaba drugih psihoaktivnih snovi
V raziskavi se zbirajo tudi podatki o drugih snoveh, vključno z novimi psihoaktivnimi snovmi, tj. sintetičnimi drogami, ki so zasnovane tako, da posnemajo učinke tradicionalnih nadzorovanih snovi in se izogibajo pravnim omejitvam; farmacevtskimi izdelki, vključno s pomirjevali ali sedativi, ki se uporabljajo brez zdravniškega recepta; protibolečinskimi zdravili, ki se uporabljajo za omamljanje; zdravili za zdravljenje motnje pozornosti in hiperaktivnosti, ki se uporabljajo brez zdravniškega recepta, in anabolnimi steroidi; hlapili ter prvič tudi dušikovim oksidom oziroma smejalnim plinom.
Med dijaki v raziskavi ESPAD je povprečna razširjenost uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju približno 3 %, pri čemer sta bili najvišji stopnji zabeleženi na Poljskem (6,4 %) in v Sloveniji (6 %), najnižje pa na Nizozemskem, v Lihtenštajnu, na Ferskih otokih in v Moldaviji (manj kot 1 %).
Povprečna razširjenost uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju je nekoliko večja pri fantih kot pri dekletih (2,8 % v primerjavi z 2,6 %), čeprav razlike med spoloma med državami nihajo. V 13 državah dekleta v letu 2024 poročajo o večji razširjenosti uporabe novih psihoaktivnih snovi kadar koli v življenju kot fantje. Največji razliki v korist deklet sta zabeleženi na Cipru (6,6 % pri dekletih v primerjavi z 2,9 % pri fantih) in Slovaškem (6,4 % v primerjavi s 4,3 %), medtem ko v Ukrajini fantje poročajo o večji uporabi kadar koli v življenju kot dekleta (3,6 % v primerjavi z 2 %).
Kar zadeva posamezne snovi, 3,5 % dijakov v okviru raziskave ESPAD (povprečje je izračunano na podlagi podatkov iz 23 od 37 držav) poroča, da so vsaj enkrat v življenju uporabili sintetične kanabinoide, in sicer se delež giblje od 0,7 % v Gruziji do 16 % na Slovaškem. Podobno 1,1 % dijakov poroča o uporabi sintetičnih katinonov kadar koli v življenju (povprečje je izračunano na podlagi podatkov iz 14 od 37 držav), pri čemer je bil največji delež zabeležen na Madžarskem (3,7 %). Uporaba sintetičnih opioidov kadar koli v življenju se giblje med 0,6 % v Gruziji, na Irskem in Portugalskem do 2,2 % v Estoniji, pri čemer znaša povprečna razširjenost 1,1 % (na podlagi podatkov iz 15 od 37 držav).
V povprečju je razširjenost uporabe pri vseh treh vrstah novih sintetičnih snovi, vključenih v raziskavo, pri fantih nekoliko večja kot pri dekletih. Odstopajo le Ciper, kjer dekleta (9,1 %) poročajo o večji razširjenosti uporabe sintetičnih kanabinoidov kot fantje (4,3 %), Malta (4,7 % med dekleti v primerjavi z 2,4 % med fanti), Latvija (2,9 % v primerjavi z 2,6 %) in Portugalska (2,1 % v primerjavi z 1,7 %). Poleg tega dekleta na Madžarskem poročajo o večji uporabi sintetičnih kanabinoidov kadar koli v življenju (7,9 % v primerjavi s 5,6 % pri fantih) in sintetičnih katinonov kadar koli v življenju (4,3 % v primerjavi z 2,9 %).
Razširjenost uporabe hlapil kadar koli v življenju v povprečju znaša 6,4 %, pri čemer so med državami velike razlike. Najvišji stopnji sta zabeleženi na Švedskem (17 %) in v Lihtenštajnu (16 %), najnižji pa na Kosovu (1,3 %) in v Severni Makedoniji (2,1 %). Leta 2024 je bila uporaba hlapil v povprečju večja pri dekletih (6,7 % pri fantih v primerjavi s 7,9 % pri dekletih) in presega uporabo pri fantih v 25 od 37 držav, vključenih v raziskavo ESPAD. Med dijaki v okviru raziskave ESPAD je bila v 18 državah prvič raziskana uporaba dušikovega oksida (t. i. smejalnega plina), pri čemer je o uporabi kadar koli v življenju v povprečju poročalo 3,1 % dijakov. Največja razširjenost je zabeležena v Bolgariji (9,4 %) in Lihtenštajnu (7,2 %), pri čemer je v obeh državah o uporabi dušikovega oksida poročalo več deklet kot fantov.
Približno 2,2 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so hlapila začeli uporabljati pri 13 letih ali prej, pri čemer so med državami znatne razlike. O zgodnjem začetku uporabe hlapil poroča od manj kot 1 % dijakov na Portugalskem (0,3 %) in v Italiji (0,4 %) do 5 % ali več v Nemčiji (5,9 %) in Sloveniji (5 %).
Razširjenost uporabe farmacevtskih izdelkov za nemedicinske namene kadar koli v življenju v državah ESPAD v povprečju znaša 14 %, pri čemer je stopnja med dekleti (16 %) višja kot pri fantih (11 %). Največja razširjenost je zabeležena v Litvi (skupaj 29 %, 36 % med dekleti).
Med različnimi kategorijami farmacevtskih izdelkov se najpogosteje uporabljajo pomirjevala in sedativi brez recepta (8,5 %), sledijo pa jim protibolečinska zdravila za omamljanje, ki jih je že uporabilo v povprečju 6,9 % dijakov. Na splošno 3,4 % dijakov poroča o uporabi zdravil za zdravljenje motnje pozornosti in hiperaktivnosti, ki so prvič vključena v raziskavo ESPAD 2024 v podvzorcu 18 držav. V vseh kategorijah je uporaba farmacevtskih izdelkov na splošno večja med dekleti, razen v Bolgariji, kjer fantje poročajo o večji uporabi pri vseh vrstah zdravil, na Ferskih otokih in Irskem pri pomirjevalih ter sedativih, na Cipru, v Bolgariji, Grčiji, Italiji, Ukrajini, Gruziji, na Norveškem in v Španiji pri protibolečinskih zdravilih ter na Danskem in Kosovu pri zdravilih za zdravljenje motnje pozornosti in hiperaktivnosti.
V povprečju 19 % dijakov meni, da je precej ali zelo lahko dobiti pomirjevala in sedative brez recepta, pri čemer je največja zaznana dostopnost zabeležena na Poljskem (49 %), Danskem (39 %) in Češkem (38 %). Najmanjša zaznana dostopnost farmacevtskih izdelkov je zabeležena v Moldaviji (3,4 %) in Ukrajini (5,9 %). V vseh državah dekleta pogosteje menijo, da so pomirjevala in sedativi zlahka dostopni, razen v Monaku, Severni Makedoniji, Moldaviji in Latviji, kjer o večji zaznani dostopnosti poročajo fantje.
V državah, vključenih v raziskavo ESPAD, o uporabi anabolnih steroidov poroča razmeroma majhno število dijakov, v povprečju 1,5 %. Največji delež je zabeležen na Cipru (4,2 %), sledita pa Poljska (3,3 %) in Ukrajina (2,8 %). Na splošno je pri fantih večja verjetnost, da so poskusili anabolne steroide, kot pri dekletih.
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 1995 in 2024
Uporaba hlapil kadar koli v življenju je med evropskimi mladostniki do leta 2011 naraščala, po tem obdobju pa se je zmanjševala. Danes so stopnje razširjenosti podobne tistim iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Razlika med spoloma, ki se je med letoma 2011 in 2019 zmanjševala, se je leta 2024 povečala, saj je v večini držav uporaba hlapil zdaj večja med dekleti. Vendar se trendi med državami, vključenimi v raziskavo ESPAD, razlikujejo. Medtem ko nekatere države, kot so Bolgarija, Finska, Islandija, Italija in Švedska, poročajo o znatnem povečanju uporabe hlapil od leta 2011, zlasti med letoma 2019 in 2024, so druge, vključno s Hrvaško, Češko, Estonijo, Latvijo in Portugalsko, poročale o upadu.
Na trende pri uporabi farmacevtskih izdelkov za nemedicinske namene pogosto vplivajo spremembe v naboru vključenih zdravil. Na splošno se je uporaba pomirjeval in sedativov kadar koli v življenju povečala po vsej Evropi, tako med fanti kot dekleti, pri čemer so o znatnem povečanju poročali v Avstriji, Nemčiji, na Islandiji, v Litvi, na Norveškem, Švedskem in v Ukrajini. Dekleta so skozi čas stalno poročala o višjih stopnjah uporabe farmacevtskih izdelkov.
Igre na srečo za denar
V povprečju 23 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so v zadnjih 12 mesecih osebno ali prek spleta igrali igre na srečo, kot so igralni avtomati, igre s kartami ali kockami, loterija in športne stave ali stave na živalske dirke.
V Italiji je igranje iger na srečo med dijaki najbolj razširjeno (45 %), sledita ji Islandija (41 %) in Grčija (36 %), najnižja stopnja pa je zabeležena v Gruziji (9,5 %).
Fantje poročajo o precej večji udeležbi pri igrah na srečo kot dekleta, tako v povprečju (29 % v primerjavi s 16 %) med državami v okviru raziskave ESPAD kot tudi v večini posameznih držav. Edina izjema je Islandija, kjer je razširjenost skoraj enaka, pri čemer je v zadnjih 12 mesecih igralo igre na srečo 42 % fantov in 41 % deklet.
Med dijaki v okviru raziskave ESPAD, ki so poročali o igranju iger na srečo za denar v zadnjem letu, se jih je velika večina (85 %) odločila za igranje na fizičnih lokacijah, kot so lokali in klubi. Ta delež se giblje od 68 % na Švedskem do 98 % v Italiji in 97 % na Cipru. Čeprav je razširjenost iger na srečo med fanti skoraj enkrat večja kot med dekleti (25 % v primerjavi s 14 %), je delež tistih, ki so igrali igre na srečo na fizičnih lokacijah, v povprečju nekoliko večji med dekleti (86 %) kot med fanti (84 %), pri čemer so v večini držav ugotovljene le rahle razlike med spoloma.
Približno dva od treh (65 %) dijakov v okviru raziskave ESPAD, ki so navedli, da so v zadnjem letu igrali igre na srečo za denar, sta to počela izključno prek spletnih platform ali v kombinaciji s fizičnimi lokacijami. Največji deleži so bili zabeleženi na Švedskem (81 %), v Sloveniji (77 %), na Kosovu (76 %), Islandiji (75 %), v Črni gori (75 %), Bolgariji in na Slovaškem (po 74 %), najmanjša pa v Italiji (28 %) in Španiji (44 %). Razširjenost spletnega igranja iger na srečo med fanti (20 %) je več kot enkrat večja kot med dekleti (8,7 %). Tudi med dijaki, ki so poročali o igranju iger na srečo za denar v zadnjem letu, je delež tistih, ki so igrali prek spleta, večji med fanti (70 %) kot med dekleti (54 %). V nasprotju s klasičnimi igrami na srečo razlike med spoloma po državah močno nihajo: največja razlika je na Portugalskem (80 % med fanti in 43 % med dekleti), medtem ko v Severni Makedoniji, na Kosovu, v Moldaviji, na Islandiji, v Španiji, Nemčiji in Lihtenštajnu razlik med spoloma ni ali pa so zelo majhne.
Med dijaki, ki so poročali o igranju iger na srečo v zadnjem letu, se v okviru raziskave ESPAD ocenjuje tudi škodljivo vedenje, povezano z igrami na srečo, in sicer s pomočjo presejalnega instrumenta Lie/Bet. Delež dijakov, ki igrajo igre na srečo in pri tem kažejo škodljivo vedenje, se giblje od manj kot 5 % v Lihtenštajnu, na Češkem, Ferskih otokih in v Monaku do največ 22 % na Kosovu. V povprečju in v veliki večini držav je delež dijakov, ki igrajo igre na srečo in pri tem kažejo škodljivo vedenje, največji pri fantih (11 % v primerjavi s 4,6 % med dekleti), vendar to ne velja za Malto (7,1 % med dekleti v primerjavi s 3,7 % med fanti) in Ciper (8,3 % med dekleti v primerjavi s 5 % med fanti).
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 2015 in 2024
Čeprav so številne evropske države v zadnjih letih sprejele strožje predpise o igrah na srečo in se bolj osredotočile na zaščito mladoletnikov, je delež igranja iger na srečo med evropskimi mladostniki od leta 2015, ko se je v okviru raziskave ESPAD prvič začelo raziskovati to vprašanje, ostal stabilen. Kljub temu so se sčasoma pojavile opazne spremembe.
Udeležba pri igrah na srečo med fanti se je nekoliko zmanjšala, in sicer z 32 % v letu 2015 na 30 % v letu 2024, medtem ko se je med dekleti v istem obdobju nekoliko povečala, in sicer s 14 % na 16 %.
Razširjenost spletnega igranja iger na srečo se je znatno povečala, in sicer s 7,9 % v letu 2019 na 14 % v letu 2024. Razlike med spoloma pri spletnih igrah na srečo še vedno obstajajo, pri čemer se je stopnja udeležbe med fanti povečala za več kot polovico (s 13 % v letu 2019 na 20 % v letu 2024), med dekleti pa se je potrojila (z 2,7 % v letu 2019 na 8,7 % v letu 2024).
Zlasti se je povečal delež dijakov, ki igrajo igre na srečo in pri tem kažejo škodljivo vedenje, pri čemer se je skoraj podvojil s 4,7 % v letu 2019 na 8,5 % v letu 2024. Čeprav je ta delež pri fantih še vedno veliko večji, je povečanje izrazitejše med dekleti.
Te številke opozarjajo na spreminjajoče se okolje igranja iger na srečo med mladostniki, zlasti na vse večjo vlogo spletnih iger na srečo in spreminjajočo se dinamiko med spoloma, kar zahteva stalno spremljanje in prilagojene ukrepe.
Igranje spletnih iger in družbeni mediji
Na splošno 80 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so v zadnjem mesecu vsaj enkrat igrali spletne igre. Približno 70 % jih je v zadnjih 30 dneh igralo na običajen šolski dan, 77 % pa na pouka prost dan. V državah, vključenih v raziskavo ESPAD, je razširjenost igranja spletnih iger v zadnjem mesecu najmanjša na Kosovu (59 %) in v Moldaviji (66 %), največja pa v Lihtenštajnu (95 %) in Nemčiji (91 %). Fantje pogosteje igrajo spletne igre kot dekleta (89 % v primerjavi z 71 %), kar odraža dosledno razliko med spoloma pri igranju spletnih iger v posameznih državah. Ta razlika je zlasti velika v Grčiji in na Islandiji ter znaša od 33 do 35 odstotkov, medtem ko je na Cipru, v Ukrajini in Bolgariji komaj zaznavna ali pa je sploh ni (od 0 do 5 odstotkov).
Kar zadeva igranje spletnih iger v zadnjih 30 dneh, 17 % vseh dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so igre v povprečju igrali 4 ure ali več na običajen šolski dan, 32 % pa, da so igre toliko časa igrali na običajen pouka prost dan, pri čemer je v obeh primerih delež fantov enkrat višji kot delež deklet.
V okviru raziskave ESPAD se ocenjuje tudi zaznano tveganje, povezano z igranjem spletnih iger in uporabo družbenih medijev, in sicer z uporabo lestvice s tremi elementi, ki so jo leta 2014 razvili Holstein in sodelavci. Po navedbah avtorjev ocena 2 ali 3 kaže na zaznano visoko tveganje za težave, povezane z igranjem spletnih iger in uporabo družbenih medijev.
Leta 2024 je 22 % dijakov v okviru raziskave ESPAD na lestvici zaznanega tveganja pri igranju spletnih iger doseglo od 2 do 3 točke. Ta kazalnik je najnižji na Češkem (12 %), Danskem (13 %), v Avstriji in na Finskem (14 %), najvišji pa na Cipru (37 %), v Litvi in na Nizozemskem (obe državi 31 %).
Na splošno je pri fantih (30 %) več kot enkrat večja verjetnost kot pri dekletih (13 %), da bodo na lestvici zaznanega tveganja zaradi igranja spletnih iger pozitivno ocenjeni. Največje razlike med spoloma so ugotovljene na Portugalskem in v Nemčiji, kjer fantje presegajo dekleta za 25 do 26 odstotkov. Nasprotno pa je razlika na Cipru minimalna (le 1 odstotek), na Nizozemskem pa je celo obratna, saj imajo dekleta za 7 odstotkov višje rezultate kot fantje.
Kar zadeva uporabo družbenih medijev, je skoraj polovica dijakov (47 %) na lestvici zaznanega tveganja zaradi uporabe družbenih medijev dosegla 2 do 3 točke. Največja razširjenost je zabeležena v Avstriji (58 %), Lihtenštajnu (57 %) in Nemčiji (56 %), najmanjša pa na Češkem (29 %), Madžarskem in Poljskem (obe državi 32 %).
Dekleta (53 %) so pogosteje kot fantje (42 %) pozitivno ocenjena na lestvici zaznanega tveganja zaradi uporabe družbenih medijev. V tem primeru se razlike med spoloma gibljejo v ožjem razponu, tj. od 3 do 17 odstotkov, in sicer vedno v korist deklet. Največje razlike so bile ugotovljene na Ferskih otokih, v Lihtenštajnu in na Slovaškem (17 %).
Spremljanje trendov: spremembe med letoma 2015 in 2024
Najnovejše ugotovitve raziskave ESPAD kažejo, da se je razširjenost igranja spletnih iger med dijaki, starimi od 15 do 16 let, skozi čas znatno povečala, in sicer s 47 % v letu 2015 na 80 % v letu 2024. Ta trend je zlasti izrazit pri dekletih, pri katerih se je razširjenost igranja spletnih iger več kot potrojila, in sicer z 22 % v letu 2015 na 71 % v letu 2024. Fantje redno pogosteje poročajo o igranju spletnih iger, vendar njihov delež narašča postopneje, pri čemer se je z 71 % v letu 2015 povečal na 89 % v letu 2024. Zmanjševanje razlik med spoloma kaže, da je igranje spletnih iger, nekoč pretežno dejavnost fantov, vse bolj razširjeno med dekleti.
Razširjenost zaznanega tveganja zaradi iger na srečo je ostala razmeroma stabilna, pri čemer so se na splošno stopnje nekoliko povišale, z 20 % v letu 2015 na 22 % v letu 2024. Pri fantih je ta delež ostal enak in znaša približno 30 %, medtem ko se je pri dekletih povečal z 9,5 % v letu 2015 na 13 % v letu 2024, kar je v skladu z vse večjim deležem razširjenosti uporabe iger na srečo med dekleti.
Zaznana problematična uporaba družbenih medijev se je na splošno povečala z 38 % v letu 2015 na 47 % v letu 2024. Porast je bil izrazitejši pri fantih, s 30 % na 41 %, medtem ko je pri dekletih ta delež ostal dosledno visok in je znašal od 53 do 54 %.
Duševna blaginja
Po pandemiji covida-19 ter glede na nenehne konflikte v Evropi in na Bližnjem vzhodu se raziskava ESPAD še bolj osredotoča na duševno blaginjo mladostnikov. Trdovratni učinki družbene izolacije, motenj v izobraževanju in socialno-ekonomske nestabilnosti so povečali zaskrbljenost glede duševnega zdravja mladih.
Za sistematično oceno in spremljanje tega vprašanja je bil v raziskavo ESPAD 2024 prvič vključen indeks duševne blaginje WHO-5, standardizirano merilo duševnega stanja, ki temelji na nedavnih življenjskih izkušnjah. Ocena, ki presega 50 od možnih 100 točk, kaže na ustrezno raven duševne blaginje.
V povprečju 59 % dijakov poroča o ustrezni ravni duševne blaginje. Najvišje stopnje duševne blaginje so v severni Evropi, in sicer na Ferskih otokih (77 %), Islandiji (75 %) in Danskem (72 %). Država z najnižjo samooceno duševne blaginje je Ukrajina (43 %), v kateri so mladostniki od leta 2022 izpostavljeni travmatičnim dogodkom zaradi vojne in imajo omejen dostop do zdravstvenega varstva na področju duševnega zdravja, sledijo pa ji Češka (46 %), Madžarska (47 %), Ciper in Poljska (49 %).
Duševna blaginja je na splošno večja pri fantih kot pri dekletih, in sicer tako v povprečju (69 % v primerjavi z 49 %) med državami kot tudi v vseh posameznih državah, vključenih v raziskavo ESPAD. Največje razlike med spoloma so ugotovljene v Italiji (66 % med fanti v primerjavi s 35 % med dekleti), na Poljskem (64 % med fanti v primerjavi s 33 % med dekleti) in na Švedskem (78 % med fanti v primerjavi z 48 % med dekleti). Najmanjše razlike med spoloma so zabeležene na Cipru (52 % med fanti v primerjavi s 46 % med dekleti), v Ukrajini (48 % med fanti v primerjavi z 39 % med dekleti), na Ferskih otokih (83 % med fanti v primerjavi z 72 % med dekleti) in v Gruziji (75 % med fanti v primerjavi z 62 % med dekleti).
Preventivne dejavnosti
Približno 72 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so v dveh letih pred raziskavo sodelovali pri vsaj enem preventivnem ukrepu. Ti ukrepi segajo vse od dogodkov za ozaveščanje, ki so osredotočeni zgolj na zagotavljanje informacij, do programov, ki temeljijo na veščinah in vključujejo interaktivne dejavnosti, namenjene razvijanju osebnih in socialnih veščin. To je prvo zbiranje podatkov, ki vključuje informacije o sodelovanju v preventivnih programih, kar zagotavlja nov vpogled v vključenost mladih v takšne pobude. Pomembno je poudariti, da vsi preventivni ukrepi niso podprti z dokazi.
Več kot polovica dijakov (56 %) poroča, da so se udeležili dogodkov za ozaveščanje ali informiranje o dovoljenih in prepovedanih snoveh ali tveganem vedenju. Stopnje udeležbe v takšnih aktivnostih so najvišje na Slovaškem (77 %) in Madžarskem (74 %), najnižje pa na Kosovu (31 %) in v Črni gori (38 %).
Alkohol je najpogosteje obravnavana tema, saj o udeležbi na informativnih dogodkih v zvezi z alkoholom poroča 49 % dijakov. Na ravni držav so deleži največji na Slovaškem (70 %) in Hrvaškem (67 %), najmanjši pa na Kosovu (18 %).
Dogodki, povezani s tobakom, so drugi najpogosteje prijavljeni dogodki, ki se jih je udeležilo 38 % dijakov. Najvišja stopnja udeležbe je zabeležena na Slovaškem in Madžarskem (59 %), najnižja pa na Cipru (22 %) in v Gruziji (23 %).
V povprečju le 31 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da so se udeležili dogodkov za ozaveščanje ali informiranje o prepovedanih psihoaktivnih snoveh. Stopnja udeležbe je najvišja na Slovaškem (60 %) in Islandiji (56 %), najnižja pa na Kosovu (10 %), v Gruziji in na Švedskem (obe državi 11 %).
Najmanj pogosto obravnavane teme so tvegana vedenja, ki niso povezana s uporabo psihoaktivnih snovi, kot so igre na srečo, igranje spletnih iger ali težave, povezane z uporabo spleta, pri čemer povprečno 28 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča o udeležbi na dogodkih v zvezi s temi temami. Najvišja stopnja udeležbe je zabeležena na Islandiji in v Sloveniji (48 %), najnižja pa na Kosovu (9,4 %).
O udeležbi na dogodkih za ozaveščanje ali informiranje o psihoaktivnih snoveh pogosteje poročajo dekleta. Pri dogodkih, povezanih z igrami na srečo, igranjem spletnih iger in težavami, povezanimi z uporabo spleta, pa fantje (30 %) poročajo o večji udeležbi kot dekleta (24 %).
Kar zadeva interaktivne oblike usposabljanja, ki so pomemben element preventivnih prizadevanj, 55 % dijakov v okviru raziskave ESPAD poroča, da sodelujejo pri ukrepih, osredotočenih na razvoj socialnih in osebnih veščin ali medijske pismenosti. Na ravni držav se udeležba giblje od 35 % na Ferskih otokih in 36 % na Švedskem do 71 % na Malti in v Španiji ter 72 % na Finskem.
Najpogostejša vrsta usposabljanja se osredotoča na socialne veščine, v povprečju 41 %, cilj usposabljanja pa je izboljšati interakcijo in komunikacijo z drugimi (npr. izražanje čustev, empatija in obvladovanje pritiska vrstnikov). Najvišja stopnja udeležbe je na Finskem (64 %), najnižja pa na Švedskem (25 %).
Podoben delež dijakov (40 %) poroča, da so se udeležili usposabljanja o medijski pismenosti, ki se osredotoča na kritično analizo oglasov in medijskih vsebin, da bi prepoznali zavajajoča sporočila ter zmanjšali dovzetnost za manipulacije. Te dejavnosti usposabljanja so bile najbolj razširjene na Finskem (60 %) in Danskem (59 %), najmanj pa na Kosovu (20 %).
Najmanj razširjena vrsta usposabljanja se osredotoča na izboljšanje osebnih veščin, ki dijake na splošno opremi s strategijami za zdravo spoprijemanje z zahtevnimi življenjskimi okoliščinami, o čemer poroča nekaj več kot tretjina dijakov v okviru raziskave ESPAD (36 %). Stopnja udeležbe je najvišja v Litvi (56 %) in na Malti (55 %), najnižja pa na Ferskih otokih (23 %) in Švedskem (24 %).
Na splošno je razlika med spoloma pri poročanju o udeležbi pri teh ukrepih izrazitejša, saj o udeležbi poroča 60 % deklet v primerjavi z 51 % fantov. Ta vzorec ostaja enak pri vseh vrstah usposabljanja.
Medtem ko se v vzhodni Evropi v večji meri izvajajo dogodki za ozaveščanje ali informiranje, so v zahodni in južni Evropi pogostejše preventivne dejavnosti, ki temeljijo na veščinah in za katere se šteje, da so v primerjavi z dogodki za ozaveščanje ali informiranje bolj učinkovite.
Sodelujoče države
V raziskavi ESPAD za leto 2024 so sodelovale naslednje države:
Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Črna gora, Danska, Estonija, Ferski otoki, Finska, Francija, Grčija, Gruzija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Kosovo (1), Latvija, Lihtenštajn, Litva, Madžarska, Malta, Moldavija, Monako, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Španija, Švedska in Ukrajina.
Izvorni podatki
Podatke, uporabljene za pripravo vizualizacij podatkov na tej strani, najdete spodaj in v našem katalogu podatkov. Ta nabor podatkov je zajet v licenci Creative Commons Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). Opomba za navedbo avtorstva, prosimo, uporabite „Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD)“.
O raziskavi ESPAD
Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) je skupni projekt neodvisnih raziskovalnih skupin iz več kot 40 evropskih držav in največji meddržavni raziskovalni projekt o uporabi psihoaktivnih snovi med mladostniki na svetu. Splošni cilj raziskave je periodično zbirati primerljive podatke o uporabi psihoaktivnih snovi med 15- do 16-letnimi dijaki v čim več evropskih državah. Agencija EUDA je pomembna partnerica projekta ESPAD.
Več informacij je na voljo na spletišču raziskave ESPAD.
O tej publikaciji
Predlog navedbe vira: Skupina ESPAD (2025), Glavne ugotovitve Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino (ESPAD) za leto 2024, Agencija Evropske unije za droge, Lizbona https://www.euda.europa.eu/publications/data-factsheets/espad-2024-key-findings_en
Identifikatorji
HTML: TD-01-25-003-SL-Q
ISBN: 978-92-9408-061-5
DOI: 10.2810/6107028
(1) To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je skladno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.