Analiza trgov drog v EU: ključna spoznanja za politiko in prakso

Predgovor

Trgi prepovedanih drog, ki jih nadzorujejo kriminalne mreže, pomenijo resno varnostno grožnjo za Evropsko unijo, saj ogrožajo javno zdravje in varnost, hkrati pa spodbujajo ekstremno nasilje in korupcijo ter spodkopavajo osnovne vrednote družbe, demokracije in pravne države. Vedno večja raznolikost in zapletenost trgov drog v EU prinaša tudi vedno nove izzive, zaradi česar je potreben celovit evropski sistem opozarjanja o drogah, da bi izboljšali odzive in preprečili zaostrovanje razmer.

Eden od kritičnih vidikov grožnje, ki jo predstavljajo trgi drog, je izkoriščanje ključne logistične infrastrukture, zlasti morskih pristanišč. Kriminalne mreže se infiltrirajo v ta trgovska in prometna središča ter jih spreminjajo v kanale za pretok količin drog, kot še nikoli doslej. Zaradi gospodarskih in socialnih posledic takšnega razvoja so nujni ukrepi, saj je varnost čedalje bolj ogrožena, razpoložljivost prepovedanih drog v Evropi pa se še povečuje. Evropska unija mora zato okrepiti odpornost teh in drugih logističnih vozlišč, da bi preprečila njihovo nadaljnje izkoriščanje za nezakonito trgovino s prepovedanimi drogami.

To problematiko dodatno stopnjuje privabljanje mladih v kriminalne mreže, ki delujejo na trgih z drogami. Kriminalne organizacije ranljive mlade zvabijo ali prisilijo, da sodelujejo v nevarnih in nezakonitih dejavnostih. S tem močno ogrozijo njihove prihodnje priložnosti, cikel kaznivih dejanj in nasilja se nadaljuje, kar poudarja nujnost in pomembnost preventivnih ukrepov.

Razbitje kriminalnih mrež je kompleksen izziv, saj se nenehno prilagajajo zunanjim pretresom in vse pogosteje uporabljajo specializirane ponudnike kriminalnih storitev. Njihova narava je globalizirana, pomagajo si s tehnološkim razvojem in tako svoje dejavnosti nezakonitega prometa s prepovedanimi drogami vse bolj usklajujejo tudi zunaj Evropske unije. Zato ima mednarodno sodelovanje pri prestrezanju kriminalnih dobavnih poti in mrež čedalje bolj bistveno in ključno vlogo. Čeprav so aretacije ključnih posameznikov še vedno pomembne, je nujno povečati zmogljivosti organov kazenskega pregona in pravosodnih organov za razbitje celotnih kriminalnih mrež, predvsem v sodelovanju z mednarodnimi partnerji.

Evropska unija ima s svojo strategijo na področju drog, akcijskim načrtom ter strategijo za varnostno unijo na voljo pomembna orodja za spopadanje s temi spreminjajočimi se grožnjami in lahko državam članicam pomaga pri povečanju varnosti vseh prebivalcev Evropske unije. Te pobude dopolnjuje načrt EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu. Uspešna vzpostavitev evropskega zavezništva za pristanišča 24. januarja 2024 je pomemben korak pri njegovem izvajanju. Poleg tega je Komisija opravila schengensko tematsko ocenjevanje, osredotočeno na nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, v katerem so bile opredeljene dobre prakse na področju policijskega sodelovanja, varovanja zunanjih meja in upravljanja informacijskih sistemov.

Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Europol imata osrednjo vlogo pri teh prizadevanjih, saj podpirata države članice in sodelujeta s tretjimi državami pri krepitvi pripravljenosti in odzivanju Evrope na tokove prepovedanih drog. Strateški vpogledi iz skupne analize trgov z drogami obeh agencij zagotavljajo trden okvir za razumevanje delovanja teh trgov ter odzivanje nanje na ravni EU in mednarodni ravni.

Ylva Johansson
Evropska komisarka za migracije in notranje zadeve

Uvod

Razumevanje večplastnega trga z drogami v globaliziranem svetu

Trgovina s prepovedanimi drogami v Evropski uniji še naprej prevladuje v hudih in organiziranih oblikah kriminala, in sicer v smislu števila vpletenih storilcev kaznivih dejanj in velikih ustvarjenih dobičkov. Ta trg je del kompleksne svetovne kriminalne dejavnosti, katere čezmejno sodelovanje poteka s pomočjo pomagačev in posrednikov, ki ustvarjajo pretočno in povezano okolje.

Globalizacija je pri tem nadalje prepoznana kot pomemben dejavnik, saj storilci kaznivih dejanj za kriminalno sodelovanje in povezovanje vzdolž dobavnih verig izkoriščajo priložnosti, ki jih ponujajo medsebojno prepletena komunikacijska, trgovska in prometna omrežja. Ta razvoj vpliva na povezave med trgovino s prepovedanimi drogami in drugimi področji kriminala v Evropski uniji, kot je trgovina s strelnim orožjem, saj mreže za preprodajo drog potrebujejo različna orodja in zmogljivosti za lažje izvajanje svojih dejavnosti.

Na evropskem trgu se je razpoložljivost prepovedanih drog povečala kot še nikoli prej, kar se kaže v večji čistosti in stabilnih cenah na maloprodajni ravni ter raznovrstnosti ponudbe drog in potrošniških izdelkov. To stanje je posledica trajno visokih ravni povpraševanja in kriminalnih inovacij, saj so trgi prepovedanih drog zaradi nepričakovanih dogodkov na svetovni ravni postali zelo odporni in prilagodljivi.

Trg droga v EU ima obsežne učinke na celotno družbo, kar je razvidno iz števila smrti zaradi drog, in števila ljudi, ki poiščejo zdravljenje. Spodbuja tudi širjenje organiziranega kriminala, višje stopnje korupcije in izkoriščanje ranljivih posameznikov. Velik del nasilja, povezanega s hudimi kaznivimi dejanji in organiziranim kriminalom v Evropi, je povezan z nedovoljeno trgovino z drogami. Proizvodnja prepovedanih drog povzroča okoljsko škodo, medtem ko izkoriščanje zakonitih podjetij pomeni grožnjo za gospodarstvo in pravno državo.

Nenehno razvijajoči se in večplastni trg drog zahteva prav tako večplasten pristop, v katerega je treba vključiti organe kazenskega pregona, javnozdravstvene in izobraževalne ustanove in mednarodno sodelovanje. Priznavanje globalne medsebojne povezanosti trgov in kriminalnih akterjev je ključnega pomena za razvoj učinkovitih odzivov na sedanje in prihodnje grožnje, saj bodo dogodki v drugih delih sveta zagotovo tudi v prihodnje vplivali na trge drog v EU.

Zaradi te zapletene problematike so potrebni celoviti odzivi kot je navedeno v novem načrtu EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu. Prednostna področja vključujejo zmanjšanje ponudbe z razbitjem kriminalnih mrež z visokim tveganjem ter onemogočanjem ključnih posrednikov in pomagačev, na katere se zanašajo, kot so na primer pralci denarja, ob hkratnem izboljšanju dostopa do ukrepov za zmanjševanje škode, zdravljenje in rehabilitacijo, ki temeljijo na dokazih. Navsezadnje je treba okrepiti socialno odpornost v Evropski uniji ter obravnavati temeljne socialno-ekonomske dejavnike, ki prispevajo k škodljivim učinkom in delujejo kot gonilna sila trga prepovedanih drog.

Alexis Goosdeel,
direktor centra EMCDDA

Catherine De Bolle
izvršna direktorica Europola

Trenutne razmere in ključne grožnje

Trg drog v EU: pomemben finančni vpliv

Na podlagi podatkov iz leta 2021 se ocenjuje, da je minimalna maloprodajna vrednost trga drog v EU vsaj 31 milijard EUR. To je glavni vir dohodka za organizirani kriminal. Ključna značilnost tega trga je medsebojna povezanost med različnimi prepovedanimi drogami, kriminalnimi mrežami in ključnimi posredniki ter pomagači, ki se pogosto ukvarjajo z več prepovedanimi drogami hkrati. Obsežen trg drog v EU se prepleta tudi z drugimi področji kriminala, kot sta trgovina s strelnim orožjem in pranje denarja, ter pomembno vpliva nanje.

Slika 1. Ekosistem trgov drog v EU

Visoka razpoložljivost in raznolikost izdelkov: večja tveganja za uporabnike

Razpoložljivost vseh najpomembnejših prepovedanih drog, ki se uporabljajo v Evropi, ostaja visoka, kar dokazujejo velike in v nekaterih primerih vse večje količine, ki so zasežene v Evropski uniji (slika 2). Poleg tega sta za trg prepovedanih drog značilna raznolikost potrošniških izdelkov in velika razpoložljivost širšega nabora drog, vključno z novimi psihoaktivnimi snovmi, ki so pogosto visoko potentne ali čiste. Za reševanje izzivov odkrivanja in spremljanja, ki jih prinaša ta raznolikost, bo morda potrebna specializirana oprema. Nedavni pojav zelo močnih opioidov, zlasti benzimidazolov (nitazenov), pomeni posebno kompleksno grožnjo za javno zdravje zaradi povečanega tveganja smrtno nevarnih zastrupitev. Ključna grožnja je tudi morebitno pojavljanje novih vzorcev uporabe v Evropi zaradi razpoložljivosti poceni in visoko potentnih ali čistih drog. To velja zlasti za kokain, ki nikoli do sedaj ni bil tako zelo dostopen.

Bolj učinkovito tihotapljenje: večji pritisk na evropska logistična središča

Pomemben dejavnik, ki prispeva k večji učinkovitosti, je trend trgovanja z večjimi posameznimi pošiljkami drog po morju, pri čemer se izkoriščajo večnamenski zabojniki, ki se uporabljajo v svetovnih logističnih središčih. Posledično se je v zadnjih desetih letih količina zaseženih drog v Evropski uniji znatno povečala, medtem ko se je število zasegov večine vrst drog zmanjšalo(slika 2). Zmanjšanje števila zasegov je mogoče delno pojasniti z manjšo osredotočenostjo na pregon kaznivih dejanj posedovanja in uporabe drog v nekaterih državah članicah, ki postajata manj prednostni področji.

 

Izvorni podatki za ta grafikon so na voljo v preglednici virov na tej strani.

Evropa zavzema osrednje mesto pri proizvodnji prepovedanih drog in trgovanju z njimi

V EU poteka proizvodnja konoplje in sintetičnih drog, kot so amfetamin, metamfetamin, MDMA in katinoni v industrijskem obsegu tako za domače kot za mednarodne trge. Obseg in kompleksnost proizvodnje sintetičnih drog v Evropi temeljita na inovativnih metodah in opremi ter razpoložljivosti potrebnih osnovnih kemikalij. Obsežna predelava kokaina zdaj poteka tudi znotraj Evropske unije. Evropa je verjetno pomembno tranzitno območje tudi za svetovne poti drog, zlasti za kokain iz Latinske Amerike in v manjši meri za amfetamin v obliki tablet captagon iz Sirije in Libanona.

Prilagodljivost kriminalnih mrež: velik izziv za organe kazenskega pregona

Na trgu drog v EU delujejo različne kriminalne mreže. Te izkazujejo visoko stopnjo prilagodljivosti, izkoriščajo tehnološki napredek in širše družbene spremembe, zakonite poslovne strukture in priložnosti v tradicionalnih in digitalnih gospodarstvih. Storilci kaznivih dejanj se pogosto zanašajo na druge mreže ali posrednike, da si pomagajo pri nezakonitih poslih. To jim omogoča tudi prožnost, da razpršijo vire in izdelke, poti nedovoljene trgovine in metode prikrivanja, kar povečuje njihovo učinkovitost in prilagodljivost, da čim bolj zmanjšajo tveganja in čim bolj povečajo dobiček.

Trgi drog: odporni na večje zunanje pretrese

Trg drog v EU je pokazal izjemno odpornost na svetovne krize, nestabilnost ter znatne politične in gospodarske spremembe. Nedavni primeri takšnih dogodkov so pandemija covida-19, ruska vojna proti Ukrajini in povečanje moči talibanov v Afganistanu. V odgovor so se kriminalne mreže prilagodile tako, da so spremenile poti nedovoljene trgovine in svoje metode delovanja. Hkrati je ta razvoj vplival tudi na pojav novih trgov in zdi se, da v nekaterih primerih tudi na preference potrošnikov.

Vzajemno delovanje med zakonitimi in nezakonitimi trgi: dodatna raven težav

Trgi prepovedanih drog in običajno gospodarstvo se prepletajo na številne, pomembne načine. Storilci kaznivih dejanj na primer izkoriščajo trgovsko prometno infrastrukturo za promet s prepovedanimi drogami in uporabljajo vrzeli v zakonodaji za dostop do kemikalij za proizvodnjo prepovedanih drog. Ta presečišča so vidna tudi na trgih konoplje in opioidov, na katerega se lahko preusmerijo nekateri izdelki, ki so zakonito na voljo za medicinske ali industrijske namene. Zakonito gojenje industrijske konoplje in proizvodnja CBD (kanabidiola) se na primer lahko izkoriščata za proizvodnjo nedovoljenih izdelkov iz konoplje.

Skrajno nasilje: pritisk na lokalne skupnosti in družbo

Nekatere države članice EU se srečujejo z doslej najvišjo stopnjo nasilja zaradi drog, ki je najpogosteje povezano s trgom kokaina in konoplje. Zdi se, da je osredotočeno v distribucijskih vozliščih in na konkurenčnih maloprodajnih trgih. Tovrstno nasilje vključuje uboje, mučenje, ugrabitve in ustrahovanje ter se pogosto dogaja med kriminalnimi združbami, čeprav so žrtve tudi nedolžni ljudje. Ima močan vpliv na družbo kot celoto, saj povečuje občutek negotovosti v javnosti.

Korupcija: pomoč pri trgovini s prepovedanimi drogami in spodkopavanje pravne države

Kriminalne mreže se zanašajo na korupcijo na vseh ravneh trga drog, da bi si olajšale posle in ublažile tveganja, vključno s tveganji, ki jih predstavlja kazenskopravni sistem. Tarče korupcije v povezavi z drogami so tudi posamezniki, ki imajo dostop do ključne infrastrukture, npr. tisti, ki delajo v logističnih vozliščih, v odvetniških pisarnah in finančnem sektorju. Korupcija, ki je pogosto povezana z nasiljem, ima korozivni učinek na strukturo družbe in spodkopava upravljanje, ustvarja sistemske ranljivosti in včasih prisilno vključuje ljudi v kriminalne dejavnosti.

Tehnologija in inovacije: ključna gonila trgov drog

Inovacije na področju proizvodnje prepovedanih drog privedejo do boljših rezultatov, večje potentnosti ali čistosti in širšega nabora potrošniških izdelkov. Kriminalne mreže uporabljajo vedno nove kemikalije za proizvodnjo sintetičnih drog, kar pomeni zapletene izzive za organe kazenskega pregona. Inovacije na področju kemičnega prikrivanja drog prav tako znatno otežujejo njihovo odkrivanje in prestrezanje. Sočasno kriminalne mreže izkoriščajo digitalni napredek in tehnološke priložnosti za prikrivanje nezakonitih komunikacij, izboljšanje modelov distribucije drog in zmanjšanje tveganja. Primer tega je nedavno povečana uporaba družbenih medijev in aplikacij za takojšnje sporočanje za prodajo drog na drobno, kar omogoča dostop do širokega nabora prepovedanih snovi.

Ključni dosežki glede na drogo

Konoplja

Konoplja je najpogosteje uporabljana prepovedana droga v Evropski uniji, saj jo je po ocenah v zadnjem letu uporabilo 22,6 milijona odraslih, in ostaja največji trg drog v Evropski uniji.

Leta 2021 so zasegi konoplje v Evropski uniji dosegli rekordno raven, saj je bilo zaseženih 256 ton marihuane in 816 ton hašiša. Kriminalne mreže, ki delujejo na trgu nedovoljene konoplje, so raznolike in prilagodljive, pogosto vpletene v trgovino z več vrstami drog in povezane z nasiljem, korupcijo in zlorabo zakonitih poslovnih struktur. Velik delež nasilja med storilci kaznivih dejanj v zadnjih letih je bil povezan s trgom konoplje, deloma zaradi raznolikosti in donosnosti trga.

Zdi se, da je večina marihuane, ki se uporablja v Evropski uniji, proizvedena tukaj, zlasti v Španiji, kjer so bila uničena obsežna območja pridelave konoplje. Tudi regija Zahodnega Balkana ima pomembno vlogo pri oskrbi z marihuano, medtem ko Maroko ostaja največji dobavitelj hašiša. Opaženi so bili znaki povečanja njegove proizvodnje v Evropski uniji in čeprav je količina verjetno majhna v primerjavi z Marokom, to pomeni nastajajočo grožnjo. Proizvodnja konoplje močno vpliva na okolje zaradi porabe energije in vode ter zaradi kemičnega onesnaževanja.

Potentnost konoplje se je v zadnjem desetletju povečala tako pri marihuani kot pri hašišu, opažena pa je bila tudi vse večja raznolikost potrošniških izdelkov. Med njimi so olja, izvlečki, prehranski izdelki in izdelki za vejpanje, ki se tihotapijo iz Severne Amerike in proizvajajo v Evropi. Sintetični in polsintetični kanabinoidi se še naprej pojavljajo tudi v različnih oblikah potrošniških izdelkov.

Trenutno aktualna politična razprava o konoplji na svetovni ravni in v Evropski uniji je pripeljala do zapletenega in nenehno razvijajočega se pravnega in regulativnega okolja. To je povzročilo znatno neenotnost na nacionalni in posamezni lokalni ravni, kar bi lahko ustvarilo dodatne izzive za sisteme kazenskega pregona in pravosodja.

Več informacij najdete v publikaciji Trg drog v EU: Konoplja  

Kokain

Kokain je druga najpogosteje uporabljana prepovedana droga v Evropski uniji in drugi največji trg prepovedanih drog po ustvarjenem prihodku. Potrošniški trg za kokain se povečuje, na kar morda vpliva neprimerljiva razpoložljivost nizkocenovnega kokaina visoke čistosti. Pojavljajo se tudi znaki o morebitni spremembi vloge Evrope v svetovni trgovini s kokainom. Evropska unija se namreč bolj in bolj uporablja kot tranzitna točka za pošiljke kokaina na druga območja, narašča pa tudi trend, da nekatere faze proizvodnje kokaina potekajo znotraj Evropske unije.

Dokazi kažejo, da latinskoameriške in evropske kriminalne mreže sodelujejo pri proizvodnji kokaina v Evropski uniji. To vključuje (redko odkrito) tihotapljenje velikih količin kokainske paste in baze kokaina v Evropo za nadaljnjo predelavo v kokain hidroklorid. Uvoz kokainske baze v Evropsko unijo povečuje tudi tveganje, da bodo na evropskih potrošniških trgih postali bolj priljubljeni novi izdelki iz kokaina, ki se lahko kadijo (npr. crack kokain).

Od leta 2017 so bile v Evropski uniji vsako leto zasežene rekordne količine kokaina, leta 2021 so države članice zasegle 303 tone. Belgija, Nizozemska in Španija poročajo o največjem številu zasegov, kar kaže na njihov pomen kot vstopne točke za kokain. Predhodni podatki kažejo, da se je število zasegov leta 2022 še povečalo, tudi na ključnih vstopnih točkah, kot je pristanišče Antwerpen.

Velike količine kokaina se tihotapijo prek evropskih morskih pristanišč v večnamenskih ladijskih zabojnikih. Zato je kokain v Evropski uniji na voljo v količinah kot še nikoli prej. Korupcija in ustrahovanje pristaniških delavcev sta ključna dejavnika tihotapljenja kokaina, čeprav korupcija, povezana s tem trgom, zajema tudi druge dele družbe.

Trgovino s kokainom v Evropski uniji obvladujejo kriminalne mreže z visokim tveganjem, ki ustvarjajo znatne dobičke. Tako kot pri drugih drogah tudi pri delovanju teh mrež sodelujejo pomagači in posredniki v pretočnem in medsebojno povezanem okolju. Zdi se, da se hudo nasilje, povezano s trgom kokaina, povečuje na ključnih vstopnih točkah, čeprav vpliva na družbo kot celoto.

Več informacij najdete v publikaciji Trg drog v EU: Kokain  

Heroin in drugi opioidi

Heroin je še naprej najpogosteje uporabljan prepovedan opioid in pomembno prispeva k škodljivim učinkom zaradi uporabe prepovedanih drog v Evropski uniji. Evropska problematika zaradi uporabe opioidov še naprej narašča in postaja vse bolj zapletena zaradi razvoja dogodkov na svetovni ravni, kar vpliva na pripravljenost in odzivanje.

Pomembno je poudariti, da naj bi politične spremembe v Afganistanu, ki je glavni vir heroina za uporabo v Evropi, po pričakovanjih povzročile motnje na tem trgu. Zdi se, da je prepoved drog, ki so jo talibani napovedali aprila 2022, začela veljati, saj razpoložljivi podatki kažejo na znatno zmanjšanje pridelave vrtnega maka in proizvodnje heroina leta 2023. Posledično bo morda v Evropski uniji na voljo manj heroina, tržne vrzeli bi se lahko zapolnile z drugimi drogami, vključno z močnimi sintetičnimi opioidi, kar bi znatno negativno vplivalo na javno zdravje in varnost.

Tihotapljenje heroina v Evropsko unijo je vse bolj odvisno od pomorskih poti ter zlasti svetovnega prevoza z zabojniki in trajekti, ki odhajajo iz Turčije. Te metode omogočajo tihotapljenje velikih količin heroina v posameznih pošiljkah, saj uporabljena mesta pretovarjanja prikrivajo izvor in naravo sumljivih pošiljk.

Pri veleprodaji heroina na evropski trg še naprej prevladujejo turške kriminalne mreže , čeprav so v trgovini s heroinom dejavne tudi druge mreže, kot npr. tiste, povezane z zahodnobalkanskim območjem. Te mreže sodelujejo z dobavitelji iz glavnega območja proizvodnje in s partnerji v ključnih distribucijskih središčih v Evropski uniji, pri čemer jim pomaga izkoriščanje zakonito ustanovljenih, prevzetih ali infiltriranih podjetij ob tihotapskih poteh. Trgovina z anhidridom ocetne kisline, ki je glavna kemikalija, potrebna za proizvodnjo heroina, iz Evropske unije še vedno poteka tudi po „obratni balkanski poti“ prek Turčije. Vendar bi lahko očitno nedavno zmanjšanje količin heroina na balkanski poti privedlo do sprememb v prihodnosti.

Več informacij najdete v publikaciji Trg drog v EU: Heroin in drugi opioidi  

Amfetamin

Evropska unija je pomemben svetovni trg za amfetamin, na katerem se je leta 2021 uporabilo približno 90 ton te droge. Gre za razmeroma poceni stimulans z velikim stabilnim trgom v Evropski uniji. Medtem ko sta cena in čistost amfetamina na splošno nizka, je zelo čist in poceni amfetamin prisoten v Belgiji in na Nizozemskem, ki sta glavni središči proizvodnje. Nekaj amfetamina se proizvede tudi v Nemčiji in na Poljskem, občasno pa tudi drugje.

Kriminalne mreže nenehno prilagajajo in izboljšujejo metode njegove proizvodnje. Dobava predhodnih sestavin in osnovnih kemikalij ima pri tem ključno vlogo, čeprav se o uporabljeni kriminalni infrastrukturi ne ve dovolj. Pri glavni metodi proizvodnje amfetamina se kot vhodni material uporablja BMK, ki se večinoma pridobiva iz predhodnih sestavin, podobnim zakonitim kemikalijam. V prihodnosti lahko postanejo pomembnejše tudi druge metode, zaradi katerih se bo zmanjšala odvisnost od BMK. Vpliv proizvodnje amfetamina na okolje je znaten, predvsem zaradi velikih količin ustvarjenih kemičnih odpadkov.

Trgovina z amfetaminom v Evropski uniji večinoma poteka po kopnem in včasih v povezavi z drugimi drogami. Z manjšimi količinami se trguje prek poštnih storitev in storitev dostave paketov, ki so pogosto povezane s spletno trgovino. Pomemben del nezakonite trgovine z amfetaminom v Evropski uniji, ki z leti narašča, je trgovina z amfetaminskim oljem z Nizozemske in iz Belgije v druge države EU, v katerih ga nadalje predelajo v amfetaminski sulfat, primeren za uporabo.

Velike pošiljke tablet s captagonom, ki vsebujejo amfetamine, se prav tako tihotapijo prek pristanišč EU, od proizvodnih središč v Siriji in Libanonu do Arabskega polotoka, glavnega svetovnega potrošniškega trga. Vendar se nekaj captagona proizvede tudi v Evropski uniji, predvsem na Nizozemskem, za izvoz na velike potrošniške trge. Zdi se, da je ta proizvodnja oportunistična in temelji na posebnih zahtevah ali povpraševanju.

Več informacij najdete v publikaciji Trg drog v EU: Amfetamin  

Metamfetamin

Trg metamfetamina v Evropski uniji, čeprav je na svetovni ravni razmeroma majhen, utegne rasti. Povprečna čistost metamfetamina se je v zadnjem desetletju povečala, zlasti od leta 2019, ko je masovna proizvodnja kristalnega metamfetamina v Evropi postala pogostejša. V istem obdobju so se cene nekoliko znižale. Čeprav se zdi, da sta masovna proizvodnja in preprodaja v Evropski uniji večinoma namenjeni izvozu, obstaja tveganje, da se bo vsaj nekaj metamfetamina prelilo na uporabniške trge v EU, zaradi česar se bo povečala možnost širjenja njegove uporabe, vključno z metamfetaminom za kajenje, med različnimi skupinami uporabnikov.

Proizvodnja metamfetamina v industrijskem obsegu poteka na Nizozemskem in v manjšem obsegu v Belgiji. Zaradi inovacij je evropska proizvodnja metamfetamina postala učinkovitejša in obsežnejša. Podobno kot pri drugih sintetičnih drogah izzivi pri nadzoru razpoložljivosti predhodnih sestavin ostajajo, saj se kriminalne mreže prilagajajo zakonodaji. Proizvodnja metamfetamina v Evropski uniji prinaša znatna tveganja za zdravje, varnost in okolje, na primer zaradi kemičnih odpadkov.

Obsežno proizvodnjo metamfetamina v Evropski uniji je zagnalo sodelovanje med evropskimi proizvajalci sintetičnih drog in mehiškimi kriminalnimi mrežami. Zlasti nizozemsko-mehiška izmenjava znanja je privedla do bolj izpopolnjenih in večjih obratov za proizvodnjo metamfetamina. Medtem ko se obsežna proizvodnja nadaljuje, mehiških proizvajalcev običajno ni najti v laboratorijih, saj so evropske proizvajalce naučili proizvodnih tehnik. To sodelovanje je vzpostavilo pomemben precedens z možnim znatnim tveganjem za javno zdravje in varnost, saj je znano, da mehiške kriminalne mreže proizvajajo nezakonit fentanil za ameriški trg.

Število zasegov metamfetamina v Evropski uniji se je v zadnjih letih znatno povečalo, in sicer zaradi domače proizvodnje in preprodaje iz držav, ki niso članice EU, kot so Iran, Mehika in Nigerija. Proizvodnja metamfetamina v Afganistanu pomeni grožnjo tudi zaradi morebitnega tihotapljenja v Evropsko unijo po uveljavljenih heroinskih poteh. Naraščajoče ravni zasegov v Turčiji so lahko znak tovrstnega razvoja dogodkov.

Več informacij najdete v publikaciji Trg drog v EU: Metamfetamin  

MDMA

MDMA ostaja priljubljena droga, ki se uporablja v Evropski uniji in je na splošno povezana z občasno uporabo na prizoriščih nočnega življenja in zabave. Trenutni podatki na splošno kažejo razmeroma stabilno stanje uporabe MDMA, čeprav so na nacionalni ravni precejšnje razlike.

Evropa je velika proizvajalka MDMA, domači potrošniški trg tako oskrbujejo evropski proizvajalci. Podobno kot proizvodnja drugih sintetičnih drog v Evropi večina proizvodnje MDMA poteka na Nizozemskem ali v okolici. Velike količine MDMA, proizvedene v Evropi, se izvažajo tudi na trge zunaj Evropske unije, med drugim v Avstralijo in Ameriko.

Tako kot pri drugih sintetičnih drogah tudi proizvajalci MDMA uporabo kemikalij in predhodnih sestavin pogosto prilagodijo, da bi se izognili nadzoru. Druga novost je očitno povečanje števila poročil o nezgodah v obratih za proizvodnjo MDMA, vključno s požari in eksplozijami, ki so lahko posledica uporabe neustrezne opreme in dela neizkušenih proizvajalcev. Proizvodnja MDMA podobno kot proizvodnja drugih sintetičnih drog povzroča znatno okoljsko škodo zaradi velikih količin proizvedenih kemičnih odpadkov.

Splošna jakost tablet in praška MDMA, ki so na voljo na maloprodajnem trgu, je glede na pretekle standarde še vedno visoka, čeprav se zdi, da v nekaterih ključnih državah ta trend upada. Kljub temu je stalna razpoložljivost tablet z visokim odmerkom MDMA še posebno zaskrbljujoča. Druga grožnja je nedavni pojav novih potrošniških izdelkov z vsebnostjo MDMA, kot so prehranski izdelki in tekočine, kar lahko privabi nove skupine uporabnikov.

Mešanje MDMA z drugimi škodljivimi snovmi je še vedno nerešeno vprašanje, ki bi lahko imelo resne posledice za javno zdravje. Medtem ko so primesi pogosto prisotne v tabletah in praških MDMA, so se pojavili primeri mešanja z novimi psihoaktivnimi snovmi, zlasti s katinoni. Zdi se, da se na evropskem trgu pojavlja tudi „rožnati kokain“ ali „tucibi“, mešanica MDMA s ketaminom, kokainom ali 2C-B, o kateri so prvič poročali v državah Latinske Amerike. Ti dogodki skupaj kažejo, da je evropski trg MDMA dinamičen in odporen.

Nove psihoaktivne snovi

Trgovina z novimi psihoaktivnimi snovmi (NPS) predstavlja pomemben in dinamičen izziv za trg drog v EU, saj se te snovi nenehno spreminjajo, da bi zaobšle zakonske omejitve. Leta 2022 je bilo v Evropi v razmeroma majhnem številu velikih zasegov zaseženih rekordnih 30,6 tone novih psihoaktivnih snovi.

Medtem ko se je skupno število novih psihoaktivnih snovi, ki se prvič pojavijo v Evropi, v zadnjih letih zmanjšalo, trg ostaja dinamičen, saj se v sistemu EU za zgodnje opozarjanje vsako leto odkrije in spremlja na stotine snovi. Izkoriščanje razlik v nacionalnih zakonodajah o nadzoru nad drogami omogoča, da se nekatere nove psihoaktivne snovi pojavijo ponovno po daljših obdobjih odsotnosti.

Pri pospeševanju prodaje in distribucije novih psihoaktivnih snovi ima veliko vlogo digitalizacija. Dostop do teh snovi prek spleta pomeni izziv za odločevalce, saj poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za spremljanje in nadzor spletne prodaje.

Nove psihoaktivne snovi v Evropsko unijo večinoma pridejo iz držav zunaj Evrope. Čeprav je Kitajska še naprej glavni dobavitelj, se zdi, da so nadzorni ukrepi v zvezi z nekaterimi sintetičnimi snovmi (kot so katinoni, kanabinoidi in opioidi) spodbudili selitev dela proizvodnje novih psihoaktivnih snovi v Indijo, ki je postala glavni vir, verjetno zaradi omejenega domačega nadzora.

V Evropi je opaziti tudi nekaj proizvodnje sintetičnega katinona, zlasti velikih količin 3-CMC in 4-CMC. Velika nevarnost ostaja proizvodnja drugih snovi, zlasti ker je trenutno pod nadzorom le malo predhodnih sestavin novih psihoaktivnih snovi.

Velike količine katinonov v Evropi, med katerimi je obsežen uvoz iz Indije, so večinoma prestrežene na Nizozemskem in v Španiji, očitno pa so namenjene distribuciji po vsej Evropi. Prav tako se povečuje trend dobave psihoaktivnih farmacevtskih sestavin v obliki razsutega prahu v Evropsko unijo, za katere se sumi, da izvirajo iz kemičnih in farmacevtskih podjetij zunaj Evrope.

Od leta 2022 se polsintetični kanabinoidi v Evropi prosto prodajajo kot „zakoniti“ nadomestki za konopljo in delta-9-THC. Izdelani so iz naravno prisotnih kanabinoidov, kot je kanabidiol, ki se pridobiva iz konoplje z nizko vsebnostjo THC. Velike količine so bile uvožene iz Združenih držav, vendar se proizvajajo tudi v Evropi. Prodajajo se v obliki izdelkov za vejpanje, prehranskih izdelkov in drugih prefinjenih izdelkov, ki so lahko privlačni za mlade.

Obstajajo znaki, da so novi sintetični opioidi, kot so nitazeni, v nekaterih delih Evrope bolj dostopni. Prav tako se lahko poveča zavajajoča prodaja ali mešanje uveljavljenih opioidov s temi potentnimi snovmi, zaradi česar se povečuje tveganje za prevelike odmerke in posledično izbruhe. Te spremembe so verjetno posledica dejavnikov na strani dobave, vključno z morebitnimi motnjami pri dobavi heroina.

Nedavno so v Evropi poročali o mešanicah novih opioidov z benzodiazepini („benzo-dope“) ali živalskim sedativom ksilazinom („tranq-dope“). Zmesi, ki so jih najprej opazili v Severni Ameriki, so povezane z večjimi škodljivimi učinki, vključno s tveganjem prevelikega odmerka.

Škodljivi učinki novih psihoaktivnih snovi še naprej povzročajo zaskrbljenost, zlasti v zvezi z akutnimi zastrupitvami. Zagotavljanje učinkovitih ukrepov za zmanjševanje škodljivih učinkov ostaja kompleksen izziv zaradi raznolike in nenehno spreminjajoče se narave teh snovi ter dejstva, da se uporabniki morda ne zavedajo, da uporabljajo določene nove psihoaktivne snovi, saj se te lahko napačno prodajajo kot druge droge ali uporabljajo kot primesi.

Ukrepi za obravnavanje trenutnih groženj in povečanje pripravljenosti

Boljše obveščanje: odkrivanje, spremljanje in analiza

• Okrepiti sistematično spremljanje in analizo trga drog v EU, vključno s predhodnimi sestavinami, prepovedanimi drogami in novimi psihoaktivnimi snovmi, z nadaljnjo uporabo naprednih metod in tehnologij, kot sta umetna inteligenca in analiza satelitskih posnetkov.
• Okrepiti odkrivanje in spremljanje posebno škodljivih snovi z znatnimi negativnimi javnozdravstvenimi posledicami, kot so sintetični opioidi in nove psihoaktivne snovi.
• Dodatno okrepiti ocenjevanje groženj v celotni dobavni verigi drog, vključno s poudarkom na tem, kako lahko dogajanje zunaj Evrope vpliva na trg drog v EU.
• Izboljšati spremljanje in analizo nasilja, povezanega s trgom drog, z uporabo primerljivih kazalnikov in orodij, da bi poglobili razumevanje njegovih vzrokov. V povezavi s tem se prednostno osredotočiti na kartiranje kriminalnih mrež, ki predstavljajo največjo grožnjo.
• Okrepiti spremljanje in analizo uporabe spletnih platform za trgovanje in distribucijo drog. Posebno pozornost je treba nameniti razvoju površinskega spleta in platform družbenih omrežij, zlasti v zvezi z njihovo uporabo pri mladih.
• Oblikovati je treba nove okvirje za analizo morebitnega učinka zakonodajnih sprememb na trge prepovedanih drog. To bo zahtevalo boljše razumevanje velikosti trga drog in možnih učinkov na upravljanje.

Okrepiti odzive za zmanjšanje dobave in povečanje varnosti.

• Okrepiti operativne odzive proti kriminalnim mrežam, zlasti kriminalnim mrežam z visokim tveganjem in zelo pomembnim tarčam, med katerimi so posredniki in pomagači, ki omogočajo nezakonite dejavnosti, kot so mreže za pranje denarja.
• Nadalje je treba dajati prednost operativnim dejavnostim, s katerimi se razbijejo celotne kriminalne mreže in onemogočijo njihovi sodelavci.
• V celoti izkoristiti ustrezna evropska orodja za operativno usklajevanje in mednarodno sodelovanje, zlasti operativne delovne skupine in skupne preiskovalne skupine.
• Izboljšati odzive na trgovino s predhodnimi sestavinami in osnovnimi kemikalijami, ki se uporabljajo pri proizvodnji drog, ter njihovo preusmerjanje. Potrebne so okrepljene strategije, da se kriminalnim mrežam prepreči izkoriščanje pomanjkljivosti sedanjih nadzornih ukrepov in zmanjša dobava predhodnih sestavin.
• Okrepiti upravne ovire, da bi storilcem kaznivih dejanj preprečili izkoriščanje pravnih vrzeli in dejavnosti zakonitega gospodarstva. To bi moralo vključevati okrepljene in ciljno usmerjene ukrepe za boj proti korupciji, da se storilcem kaznivih dejanj prepreči spodkopavanje pravne države.
• Povečati zmogljivosti za preprečevanje v pomorskih pristaniščih ter poštnih in paketnih vozliščih v Evropi. To bi moralo vključevati uvajanje naprednih tehnologij in orodij za spremljanje.
• Okrepiti in dodatno namenjati prednost politikam za preprečevanje kriminala, osredotočenim na tiste mlade, ki jim grozi, da bi jih kriminalne mreže lahko izkoristile ali zvabile v svoje vrste. Okrepiti bi bilo treba tudi programe preventive in ozaveščanja o tveganem vedenju mladih na spletu.

Okrepiti mednarodno sodelovanje.

• 
  Okrepiti sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami za boj proti kriminalnim mrežam v celotni dobavni verigi prepovedanih drog. Posebno pozornost je treba nameniti izboljšanju sodelovanja na ključnih vozliščih za tokove drog, namenjenih v Evropsko unijo.
• Spodbujati izmenjavo podatkov in obveščevalnih podatkov o mrežah, poteh in trendih nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami, da se poveča ozaveščenost o razmerah ter uskladijo odzivi med Evropsko unijo in tretjimi državami.
• Nadalje podpirati izvajanje ustreznih evropskih predpisov in mednarodnih sporazumov za uskladitev pravnih okvirov za preprečevanje trgovine z drogami. Posebno pozornost je treba nameniti izboljšanju okvirov za izročitev in pregon storilcev kaznivih dejanj, ki delujejo v zunanjih državah.
• Okrepiti javno-zasebna partnerstva za preprečevanje izkoriščanja zakonitih poslovnih struktur in mednarodnih trgovskih poti. To vključuje dajanje prednosti izboljšanju odpornosti proti kriminalni dejavnosti v ključnih logističnih središčih.

Nujne so naložbe v krepitev zmogljivosti.

• Povečati človeške in finančne vire, namenjene operativnim in strateškim odzivom. Posebno pozornost je treba nameniti krepitvi zmogljivosti na ključnih vstopnih točkah za pretok drog v Evropo ter zagotavljanju skladnosti in usklajenosti z uveljavljenimi dobrimi praksami.
• Okrepiti naložbe v razvoj in izvajanje inovativnih tehnologij za odkrivanje, spremljanje in analizo.
• Nadalje usposabljati ključne delavce in uradnike, tako v Evropi kot v ključnih tretjih državah, za ozaveščanje in nadaljnje širjenje dobrih praks za preprečevanje kriminalnih dejavnosti.
• Okrepiti pomoč in podporo za krepitev zmogljivosti tretjim državam na ključnih tihotapskih poteh droge v Evropo, s poudarkom na kazenskem pregonu, nadzoru meja ter programih zdravljenja odvisnosti od drog in zmanjševanja škode.

Okrepiti politične, javnozdravstvene in varnostne odzive.

• Dodatno okrepiti z dokazi podprto oblikovanje politik za ublažitev negativnih zdravstvenih in varnostnih učinkov trgov prepovedanih drog. Zlasti so potrebni v prihodnost usmerjeni politični pristopi in odzivi, ki temeljijo na podrobnih ocenah ogroženosti, da bi predvideli in proaktivno ublažili nastajajoče grožnje.
• Izboljšati ciljno usmerjena prizadevanja za preprečevanje kriminala s poudarkom na ranljivih skupnostih.
• Povečati naložbe v ciljno usmerjene in z dokazi podprte ukrepe za preprečevanje, zdravljenje in zmanjševanje škodljivih učinkov, da se ublažijo škodljive posledice uporabe drog.
• Izboljšati ozaveščenost in odzive politike na okoljska tveganja in škodo, povezano s proizvodnjo drog, trgovino z njimi in njihovo uporabo.

Na poti do usklajenega pristopa

Zakonodajni okvir EU je ključen za zagotavljanje skladnega pristopa organov kazenskega pregona in pravosodnih organov k boju proti organiziranemu kriminalu. Ta zakonodajni okvir državam članicam zagotavlja učinkovita orodja, kot je evropska večdisciplinarna platforma proti grožnjam kriminala (EMPACT), za onemogočanje kriminalcev v celotni dobavni verigi prepovedanih drog. V prihodnje je treba okrepiti druge povezane pristope, ki se lotevajo temeljnih vzrokov trgov prepovedanih drog. V ta namen morajo biti politike in odzivi usmerjeni v odpravljanje socialnih, gospodarskih in psiholoških dejavnikov, ki spodbujajo trge prepovedanih drog. Nadaljnje je treba izvajati vse ustrezne ukrepe v zakonodajnem okviru EU, skupaj z razvojem novih politik in odzivov za spopadanje z novimi grožnjami, kar je zelo pomembno za zagotovitev skladnosti v boju proti organiziranemu kriminalu.

Izvorni podatki

O tej strani 

Predlog navedbe vira: Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami ter Europol (2024), Analiza trgov drog v EU: ključna spoznanja za politiko in prakso, https://www.emcdda.europa.eu/publications/eu-drug-markets/analysis-key-insights-policy-and-practice_en.

Identifikatorji:

HTML: TD-05-23-510-SL-Q
ISBN: 978-92-9408-011-0
doi: 10.2810/046796