Prihodnost na področju drog in zasvojenosti z drogami v EU do leta 2040 (okvirni scenariji predvidevanja prihodnosti)
Uvod in ozadje
Na tej strani so navedene informacije o najnovejši posodobitvi okvirnih scenarijev Agencije Evropske unije za droge (EUDA). Predstavljene so osnovne informacije o tem projektu, metodološke opombe in povezave do različnih scenarijev.
Čemu služijo scenariji?
Scenariji se pogosto uporabljajo za predvidevanje razvoja poslovnih dogodkov, imajo pa tudi pomembno tradicionalno vlogo v dejavnostih predvidevanja institucij EU in njihovih tehničnih agencij (1). Oblikovanje več scenarijev ponuja strateški pristop za pripravo na široko paleto različic prihodnosti: namesto da bi skušali napovedati zgolj tisto najverjetnejšo različico prihodnosti, se s pripravo več scenarijev predvidevajo različne možne alternativne poti razvoja prihodnjih dogodkov. Ti lahko služijo kot podlaga za razpravo in razmišljanje o posledicah razvoja prihodnjih dogodkov, s čimer se izboljša sposobnost organizacije za sprejemanje odločitev na podlagi predvidevanj o prihodnosti. Scenariji nas učijo o tem, da je na prihodnost mogoče vplivati, spodbujajo nas k razmišljanju o načinih za doseganje želenih rezultatov in o tem, kako se izogniti potencialno škodljivemu poteku dogodkov.
EUDA (2) od leta 2019 razvija svoje zmogljivosti za predvidevanje prihodnosti z vrsto dejavnosti, vključno z delavnicami za predvidevanje prihodnosti in delavnicami o trendih, orodji EUDA za delavnice o predvidevanju trendov in razvojem prvih pilotnih okvirnih scenarijev. Cilj tega je razviti znanja in orodja, s katerimi se povečuje pripravljenost organizacije na prihodnji razvoj trendov, politik in praks na področju drog, ter podpreti zunanje deležnike pri krepitvi sposobnosti predvidevanja. Scenariji, predstavljeni v nadaljevanju, so del tega v prihodnost usmerjenega pristopa in naj bi organizaciji, ki se sooča z nenehno spreminjajočim se okoljem na področju drog, pomagali pri zgodnjem prepoznavanju morebitnega prihodnjega razvoja dogodkov, vključno s priložnostmi in izzivi, in pri pripravi nanj.
Scenariji: tri alternativne prihodnosti na področju drog in zasvojenosti z drogami v letu 2040
Izberite enega izmed scenarijev.
Scenarij 1: Harmonija v EU
Do leta 2040 se je socialna neenakost v EU močno zmanjšala in dosegla najnižjo točko doslej. Na pogorišču številnih kriz v sredini 20. let 21. stoletja je zrasla ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, ki se je naglo okrepila in privedla do visoke ravni skupne blaginje: ljudem še nikoli ni šlo tako dobro. Droge morda še niso povsem izginile, vendar je zasvojenost na rekordno nizki ravni in povzroča manj škode kot kdaj koli prej. Politična polarizacija se je močno zmanjšala, družba kot celota pa je bolj zaupljiva, zaradi česar se vse več mladih delavcev lažje priseljuje v EU (in seli znotraj nje). Migracije in priseljenci so postali pomemben dejavnik v vse bolj raznoliki Evropi, saj krepijo inovativnost in povečujejo dodano vrednost.
Opis scenarija
Kako nam gre in kako smo to dosegli: EU in preostali svet v letu 2040
Kakovost življenja državljanov EU leta 2040 je visoka in Evropa vse bolj postaja Evropa blaginje. Čeprav se na prvi pogled morda ne zdi tako, vendar ljudje niso pozabili tega, kar so se naučili iz uspešnega mednarodnega sodelovanja med pandemijo covida-19, zato je po vseh geopolitičnih krizah v začetku 20. let tega stoletja renesansa demokracij svetovnemu gospodarstvu prinesla stabilnost. Leta 2040 že žanjemo plodove trdega dela, vloženega v 20. in 30. letih za ublažitev najhujših posledic podnebnih sprememb in zaustavitev degradacije okolja. Poleg tega je po več kot desetletju, v katerem je bila svetovna pozornost močno osredotočena na pomen inovacij in tehnološkega razvoja, zdaj na voljo dovolj sredstev za znanstvene raziskave, znanje pa svobodno kroži po mednarodnih mrežah.
Življenje v EU leta 2040
Na področju kohezije v EU je opažen precejšen napredek. Leta 2040 je že viden učinek učinkovitih politik priseljevanja, ki so omogočile, da se priseljenci hitro integrirajo, mladi migranti pa blažijo učinke tega, da se (aktivno) prebivalstvo počasi stara in številčno upada. Pomanjkanje strokovnega znanja je v mnogih panogah stvar preteklosti. Zaradi digitalne preobrazbe družbe, ki je dosegla vrh v sredini 30. let, so vsi ljudje in skoraj vse stvari povezane prek spleta, medtem ko so zaradi izboljšane infrastrukture in večje dostopnosti javnih storitev razlike med regijami EU močno upadle in so bistveno manjše kot leta 2020. Posledično ni mogoče več zaznati splošnega nezadovoljstva, (večina) ljudi pa bolj zaupa institucijam in politike ne šteje več za igro z ničelno vsoto. To se odraža tudi v uspešnejšemu boju proti organiziranemu kriminalu, zaradi česar sta se znatno zmanjšala nedovoljeni promet s prepovedanimi drogami in nasilje, povezano z drogami. Znižala se je tudi raven korupcije, saj kriminalne mreže nimajo več denarja, da bi spodkopavale upravljanje, poleg tega pa se je zmanjšalo število ropov, vlomov in tatvin, saj je manj storilcev, ki jih žene potreba, da dobijo denar za svojo zasvojenost z drogami. Kolektivna blaginja je temeljni element politik EU in držav članic, saj je pripravljenost, da se zanjo porabi znaten del političnega in finančnega kapitala, velika.
Stanje javnega zdravja in zdravstvenega varstva v letu 2040
Zdravstveni sistem leta 2040 je bistveno manj obremenjen. Ljudje živijo bolj zdravo, emisije so se zmanjšale, zdravje in varnost pri delu sta se izboljšala, to pa vodi k boljšemu fizičnemu zdravju. Zaradi manj stresnega delovnega okolja in boljšega ravnovesja med delom in zasebnim življenjem ter zato, ker ni gospodarskih pritiskov in varčevalnih ukrepov, so duševne obremenitve delavcev manjše, zaradi česar se je zmanjšalo število s tem povezanih obolenj. Poleg tega se je izboljšala kakovost samega zdravstvenega varstva. Zaradi boljše povezanosti je znanje na področju zdravja na voljo skoraj vsem in povsod, večje sodelovanje in usklajevanje na področju zdravstva na ravni EU (ki se je rodilo iz usklajenega odziva na pandemijo covida-19, nato pa v naslednjih letih institucionaliziralo) pa sta privedla do zdravstvenega sistema, ki zagotavlja skoraj enakopraven dostop do zdravljenja, kar je ključno za zelo raznoliko družbo. Še vedno so opazne razlike pri dostopu do zdravstvenih storitev in njihovi razpoložljivosti, vendar osredotočenost na oskrbo, ki temelji na sodelovanju skupnosti – pri čemer ta oskrba temelji na uveljavljenih lokalnih institucijah, odnosih in zaupanju –, pomeni, da so te razlike minimalne. Zaradi prizadevanj v okviru pobud EU za podaljšanje življenjske dobe je v splošnem zdravstvenem varstvu na voljo vedno več terapij za starostne in kronične bolezni.
Kaj to pomeni za droge, politike na področju drog in spremljanje drog v letu 2040?
Večja kohezija, harmonizacija in čezmejno sodelovanje se kažejo tudi v politikah EU na področju drog in izvajanju teh politik ter v dopolnilnih vidikih politike, kot so človekove pravice, javna varnost in zmanjševanje kriminala. Politike na področju drog so v celoti usklajene in oblikovane v sodelovanju s civilno družbo, kar je privedlo do programov preventive, ki vključujejo celotno družbo ter se pogosto izvajajo v okviru programov socialne enakosti z namenom, da bi se izboljšali socialna pravičnost in enakost. Za pobude za raziskave in razvoj je na voljo dovolj sredstev, podprte pa so tudi z visokokakovostnimi, odzivnimi in preglednimi podatki o uporabi drog, zaradi česar je možno hitro in ciljno usmerjeno ukrepati. Ti ukrepi so postali stalnica pri odzivanju na nove vzorce zasvojenosti. Pojavile so se inovativne možnosti za zdravljenje in zgodnje preprečevanje, ki se nenehno prilagajajo, da bi čim bolj ustrezale vse bolj zapletenim različnim potrebam, zaradi novih tehnologij pa je mogoče hitro posredovati na ravni posameznika. Zaradi tega se ni zmanjšala le uporaba novih psihoaktivnih snovi, temveč tudi stopnja zlorabe zdravil, kar je dodatno podprto z uvedbo personalizirane medicine na ravni celotne EU. Zaradi večjega poudarka na celostnem zmanjševanju škode kot pa zgolj na boju proti drogam kot takim, so bile nekatere natančno izbrane droge legalizirane in so na voljo prek skrbno nadzorovanih kanalov. Zaradi dobro uravnoteženih inovacijskih politik EU in njenega vpliva v svetovnem merilu se ni uresničila nevarnost novega vala dizajnerskih drog, ki ga je predvidela umetna inteligenca, ključno vlogo v boju proti sintetičnim drogam na splošno pa je imelo tudi globalno usklajevanje. Tako na primer države izvoznice, ko se odkrije zloraba, hitro omejijo trgovino s predhodnimi sestavinami za prepovedane droge, poleg tega redno spremljajo spletne tržnice za nove psihoaktivne snovi in druge droge in jih onemogočajo.
Ključna spoznanja iz scenarija
- Rezultat sodelovanja civilne družbe pri oblikovanju politik, zlasti v zvezi s spremembami predpisov in pogojev za uporabo drog, je izjemno dobra vključenost skupin uporabnikov.
- Dinamično, prilagodljivo in odzivno oblikovanje politik, ki učinkovito izkorišča dokaze, omogoča hitre in ciljno usmerjene odzive na nove razmere, zlasti v zvezi z grožnjo, ki jo pomenijo nove psihoaktivne snovi.
- Jasni, usklajeni predpisi na ravni EU vodijo k stabilnim in učinkovitim odzivom,
- Zaradi inovacij in doslednih prizadevanj za ponovni premislek o najboljših praksah ter njihovem izboljšanju se povečuje učinek preventivnih shem in omogočajo zgodnji odzivi na nastajajoče grožnje.
- Manjša uporaba drog zmanjšuje nasilje in stopnjo kriminala (ki sta posledica trga s prepovedanimi snovmi), s čimer se sprostijo sredstva za doseganje blaginje družbe.
- Za zagotavljanje učinkovitih shem zdravljenja je bistvena brezplačna in pravočasna izmenjava informacij o zlorabi prepovedanih snovi na ravni EU, saj so podatki ključni pri usmerjanju prizadevanj za zdravljenje.
Scenarij 2: Shajanje za silo
Leta 2040 EU še nekako shaja, a komaj. Zaradi številnih kriz po svetu, ki so prizadele celino, je razkol v družbi veliko večji kot prej, napovedi oblikovalcev politik EU pa so pretežno pesimistične. Ljudje se zaradi naraščajočih življenjskih stroškov vse bolj borijo za preživetje, zato se povečujejo lokalne in socialne razlike na področju zdravja, to pa vodi do tega, da sta ključna dejavnika za dostop do zdravstvenega varstva dohodek in geografska lokacija, ne pa potreba po zdravstvenih storitvah. Ker so droge za mnoge še vedno ključni mehanizem za spopadanje s težavami, organi EU komaj dohajajo vse bolj zapletene pojavne oblike zlorabe drog in zdravil, zasvojenosti in naraščanja nasilja, povezanega z drogami …, a kako dolgo jim bo to še uspevalo?
Opis scenarija
Kako nam gre in kako smo to dosegli: EU in preostali svet v letu 2040
Okrevanje po krizah v začetku 20. let 21. stoletja je počasno. Poleg tega se gospodarska odvisnost od tujih držav v 30. letih tega stoletja ni bistveno zmanjšala, kar je ošibilo vpliv EU na izvozno politiko drugih držav. Leta 2040 je mednarodno sodelovanje omejeno zgolj na zagotavljanje nemotenega delovanja trgovinskih tokov – za kaj več od tega pa je pripravljenost, da bi skupaj reševali težave, šibka. Namesto tega se je v preteklem desetletju povečalo število namernih dezinformacijskih kampanj, operacije vplivanja so postale nekaj običajnega, pri čemer se večini držav zdi, da svobodna izmenjava informacij ne prinaša nobenih prednosti. V preteklih 15 letih so bili podnebni izzivi precej prezrti, saj se je prednost dajala kratkoročnim gospodarskim koristim. Zaradi tega so posledice podnebnih sprememb vse hujše, stroški za njihovo blaženje pa nenehno naraščajo, zaradi česar je vsakdanje življenje za mnoge v EU vse težje.
Življenje v EU leta 2040
Leta 2040 se razlike v bogastvu med regijami EU komaj kaj zmanjšujejo, na nekaterih območjih pa se že več kot desetletje celo povečujejo. Gospodarsko okolje Unije je zdaj preveč neenako, da bi bil vsem državljanom zagotovljen podoben življenjski standard. Države članice se razlikujejo tudi glede upravljanja – nekatere se nagibajo k avtokraciji, druge pa so uvedle nove oblike sodelovanja javnosti, da bi okrepile svoje demokratične korenine. Zaradi težav z integracijo migrantov v mnogih panogah še vedno ni dovolj kvalificirane delovne sile ali pa se to pomanjkanje s staranjem prebivalstva še povečuje. Mnogi v Evropi imajo še naprej visok življenjski standard in uživajo v blaginji, drugim pa gre precej slabše, zaradi česar se je povečala gospodarska neenakost, kar je v regijah, kjer so gospodarske perspektive še posebej slabe, povzročilo širjenje (in normalizacijo) organiziranega kriminala. Pričakovana življenjska doba se je začela nižati, delež let zdravega življenja v življenjski dobi pa se hitro zmanjšuje. Na ravni EU je le malo pobud, ki obravnavajo ta vprašanja, kar vodi do množice različnih medsebojno neusklajenih pristopov k reševanju težav.
Stanje javnega zdravja in zdravstvenega varstva v letu 2040
„No, lahko bi bilo še slabše“ – to je leta 2040 prevladujoče stališče zdravstvenih delavcev in pacientov. Zdravstveni sistemi zaenkrat še uspevajo slediti naraščajoči pojavnosti bolezni (nenalezljivim boleznim in težavam z duševnim zdravjem), vendar so na meji zmogljivosti. Vsakdanje življenje je za veliko večino delovno aktivnega prebivalstva pravi boj, in tako vedno več ljudi živi v nevarnem okolju, kar neizogibno vodi do tega, da se nalezljive bolezni širijo – ali pa vsaj ne upadajo. Že 15 let se Evropa počasi oddaljuje od tega, da bi postala družba blaginje. Dohodkovna neenakost se odraža v porazdelitvi hujših bolezni, zaradi katerih je prizadeta skoraj četrtina delovno aktivnega prebivalstva. Vendar je natančno stanje regionalne in gospodarske enakosti na področju zdravja še vedno neznanka, saj so se v 30. letih 21. stoletja izjalovila prizadevanja za izboljšanje izmenjave in združljivosti zdravstvenih podatkov. Dostop do zdravstvenega varstva je prepogosto odvisen od tega, koliko osebnega premoženja ima posameznik in kje prebiva. Vrhunsko zdravstveno varstvo, ki je produkt inovativnih podjetij, je na voljo tistim, ki si ga lahko privoščijo; drugi se vse bolj zanašajo na samopomoč in samozdravljenje, zlasti v zvezi z duševnim zdravjem, ter iščejo pomoč na rastočem črnem trgu zdravil na recept.
Kaj to pomeni za droge, politike na področju drog in spremljanje drog v letu 2040?
Države članice izrecno ali implicitno dekriminalizirajo nekatere rekreativne droge, dekriminalizacija pa pridobiva glasne zagovornike, vključno z lobisti iz gospodarske panoge, zato postaja regulativno okolje v EU vse bolj neenako. Posledično se droge, ki so v nekaterih državah prepovedane, v drugih agresivno tržijo. Spremenjeni trgovski tokovi pomenijo tudi to, da so nekatera zdravila bolj dostopna, druga pa so postala redka ali dražja. Prizadevanja, da bi se zmanjšala uporaba škodljivih, vendar dovoljenih drog – na primer z revizijo zakonodaje EU za nadzor nad tobakom, da bi do leta 2040 ustvarili nekadilsko generacijo, ali z mednarodnim sodelovanjem –, niso bila uspešna. Na splošno trend naraščanja uporabe drog ter zlorabe in napačne uporabe zdravil ne kaže znakov upadanja tega. Zaradi destigmatizacije in socialne prikrajšanosti se je trg za zlorabo snovi povečal, kar je ustvarilo nove priložnosti za kriminalno dejavnost tako v zvezi z inovacijami glede vrst proizvodov – predvsem novih psihoaktivnih snovi in novih sintetičnih drog na splošno – kot v zvezi z nastajajočimi distribucijskimi kanali, ki jim organi le težko sledijo. Hkrati je opazen znaten porast kriminalitete, povezane z drogami, kar je privedlo do nove osredotočenosti na varnost na ravni skupnosti. Prizadevanja na področju zgodnjega opozarjanja so še vedno neenakomerna. V nekaterih državah članicah EU imajo forenzični laboratoriji zmogljivosti, da prepoznajo nove psihoaktivne snovi in njihove predhodne sestavine, obrati za čiščenje odpadnih voda pa nenehno iščejo dokaze, ali se uporabljajo nove droge, v drugih državah pa zaradi zmanjšanja proračunskih sredstev organi pregona neprestano zaostajajo pri odzivu na vse bolj raznovrstne izzive. Uporabniki se pogosto ne zavedajo zdravstvenih tveganj, ki jih prinašajo nove sintetične droge, zato so bolj izpostavljeni tveganju. Zasvojenost je postala bolj zapletena, ob tem pa so uniformirani pristopi k zdravljenju še vedno stalnica, morda tudi zaradi vse večje informacijske vrzeli o uporabi drog in novih vrstah zasvojenosti. Ta vrzel v znanju se še povečuje zaradi razlik v spremljanju. Zato oblikovalci politik nimajo podrobnih navodil, naložbe v politike boja proti drogam pa pogosto niso ciljno usmerjene. Ob tem se povečuje inkriminacija nekaterih drog in je zaznan porast izvršilnih ukrepov, ukrepanje skupnosti pa je pogostejše in širše sprejeto, čeprav nekateri menijo, da to kaže le na neuspeh države.
Ključna spoznanja iz scenarija
- Javno ukrepanje je zaradi vse večje kompleksnosti bolezni in informacij o posameznih drogah težje in zato je treba zelo pozorno spremljati dogajanje.
- Zaradi naraščanja razlik bo vse več skupin postalo ranljivih, to pa pogosto vodi do uporabe drog, značilne za neko regijo, in zahteva, da se nadzor osredotoči na (zgodnje) odkrivanje.
- Organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj so preobremenjeni, saj se bojujejo na dveh frontah – proti porastu organiziranega kriminala in razvoju novih drog – zato je težje izvajati sheme za preprečevanje.
- Da bi se spoprijeli s pomanjkanjem znanja o tem, kako najbolje vlagati v strategije za odzivanje na težave, povezane z uporabo drog, in o vlogi novih tehnologij (npr. umetne inteligence, biotehnologije itd.) pri proizvodnji prepovedanih drog, bo potrebna pospešena izmenjava podatkov. V nasprotnem primeru preti nevarnost, da bodo vrzeli zapolnili lobisti.
Scenarij 3: Hišica iz kart
EU je leta 2040 mednarodni sistem brez prave smeri in stabilnosti. Mednarodna pravila in predpisi se večinoma ne upoštevajo, politični bloki in zavezništva pa razpadajo. Težnja, da vsak dela po svoje, je v EU privedla do politične, socialne in gospodarske razdrobljenosti. V večini držav članic je to močno prizadelo zdravje in blaginjo prebivalstva. Zdravstveni sistemi so večinoma na robu razpada in komaj delujejo, uporaba drog, ki je v enaki meri posledica tega, da je zaznana potreba po njih, in komercializacije, pa je razširjena v vseh slojih družbe, zdi se, da je zasvojenost vseprisotna – tako kot nasilje, povezano z drogami.
Opis scenarija
Kako nam gre in kako smo to dosegli: EU in preostali svet v letu 2040
V 15 letih pred letom 2040 je svet postal bolj razdrobljen. Med državami so se pojavile ovire za trgovino, mednarodno sodelovanje je na najnižji ravni doslej, povračilni ukrepi pa so postali stalnica. V zadnjem desetletju se je EU trudila, da bi rešila številne izzive, s katerimi se je spoprijemala, zdaj pa se ne šteje več – niti zunaj niti znotraj nje – za silo, na katero je treba v politiki računati. Odvisnost od dobave energije iz avtokratskih držav se ni zmanjšala in že dolgo je jasno, da vsi podnebni cilji, ki so bili nekoč simbol skupne evropske identitete, niti približno ne bodo doseženi.
Življenje v EU leta 2040
Gospodarski položaj v večini držav članic vzbuja skrb. Zaradi novih tehnologij izginjajo delovna mesta, ker v zadnjem desetletju niso bili vzpostavljeni programi usposabljanja, pa je brezposelnost visoka in plače ne sledijo inflaciji. Številni ljudje imajo težave in iščejo preproste rešitve. Hkrati so se razraščajo politična polarizacija, protesti in javno nezadovoljstvo, oblikovalci politik pa se od 30. let 21. stoletja praviloma osredotočajo navznoter, da bi ohranili notranjo stabilnost. Države članice ne iščejo več rešitev v Uniji, avtoritarizem in izključevalne oblike nacionalizma so postali pravilo. Število beguncev po svetu je višje kot kdaj koli prej, evropsko industrijo pestijo pomanjkanje kvalificirane delovne sile, priseljence na mejah EU se zavrača. Inovacije, ki zdaj niso nič več od modnega slogana, ki ga vsi ponavljajo, so upadle, čeprav jim je bilo namenjenih precej sredstev.
Stanje javnega zdravja in zdravstvenega varstva v letu 2040
Čeprav se to morda ni zgodilo, ker bi si ne prizadevali dovolj, zdravstveni sistemi v EU že skoraj desetletje vse bolj ne obvladujejo izzivov, ki se pojavljajo. Ker primanjkuje sredstev in virov, je neuspeh mednarodnih skupnih ukrepov v primeru skupnih groženj (npr. nove pandemije), toliko večji, kar pomeni, da ni mogoče odgovoriti na regionalne in sezonske izredne razmere (npr. vročinske valove zaradi nebrzdanih podnebnih sprememb). Zaradi vsesplošne brezposelnosti, inflacije in revščine so življenjske razmere v primerjavi z začetkom 20. let 21. stoletja precej slabše. Številni trpijo za depresijo in drugimi težavami z duševnim zdravjem, vendar so možnosti zdravljenja omejene, saj vse več ljudi v EU nima dostopa do zdravstvenega zavarovanja. Zaradi stroškov ter neobstoja skupnih podatkov in močne digitalne infrastrukture nikoli niso bile uvedene inovativne medicinske rešitve (vključno z e-zdravjem) na ravni celotne EU.
Kaj to pomeni za droge, politike na področju drog in spremljanje drog v letu 2040?
V EU in njenih državah članicah skupnega pristopa k vprašanjem, povezanim z drogami, ni več. Politična razdrobljenost je privedla do zelo različnih zakonov in politik izvrševanja, nadnacionalne organizacije pa so skoraj brez moči. Osredotočenost na notranjo varnost pomeni, da je v ospredju represija, ne pa preprečevanje. Šteje se, da so pristopi k zdravljenju in zmanjševanju škode dejavniki, ki k težavam prispevajo, zato se jim namenja veliko premalo sredstev; rezultat tega je izrazito pomanjkanje znanja, usposobljenega osebja in sredstev za raziskave. Hkrati se je – morda zaradi prejšnje razširjene uporabe substanc za možganski doping – možno destigmatizirala uporaba drog, zato sta pogosti uporaba sintetičnih drog in opiatov ter zloraba farmacevtskih proizvodov.
Zaradi te komercializacije trga z drogami je EU postala pomembna proizvajalka sintetičnih drog. Socialne razlike se kažejo tudi v tem, kako se obravnavajo nekatera zdravila ter kako so napisani in kako se izvršujejo zakoni o zdravilih. Prodornim in inovativnim komercialnim dobaviteljem uspeva zadovoljiti potrebe premožnih uporabnikov iz intelektualnih poklicev s proizvodi, ki so bodisi legalizirani zaradi lobiranja bodisi so v sivem območju in jih organi pregona prezrejo, revni pa se zatekajo k cenenim drogam, ki se običajno proizvajajo v nezakonitih obratih z uporabo hekerskih 3D-tiskalnikov za kemične droge in predlog za tiskanje, ki si jih je mogoče prenesti s spleta. Ker se uporabniki pogosto ne zavedajo popolnoma, kateri točno so učinki snovi, ki jih uporabljajo, se zaradi teh sintetičnih drog na lokalni in regionalni ravni povečuje število sprejemov v bolnišnice in smrtnih primerov. Ker ni mogoče pokriti potreb po zdravljenju, se zaradi vse več težav z duševnim zdravjem povečuje tudi poraba in javna uporaba, zlasti na podeželju. Da bi odpravile praznino na področju informacij in ukrepanja, ki je nastala zaradi lažnih novic in politične razdrobljenosti, skupine za samopomoč, ki jih vodijo skupnosti, zapolnjujejo vrzel, ki je ne uspejo zapolniti preobremenjeni javni organi; te skupine so pogosto sovražne tako do preprodajalcev kot do organov pregona. Življenje je postalo nasilnejše, saj preprodajalci rešujejo spore s silo, zasvojenci pa se zaradi zasvojenosti zatekajo h kaznivim dejanjem; drugi se odzivajo agresivno zaradi odtegnitvenih simptomov ali spremembe osebnosti, povezane z drogami.
Poleg tega nekatere države to, da droge na družbo vplivajo destabilizacijsko, štejejo za legitimno orodje v mednarodnih odnosih ter ponujajo zatočišče proizvajalcem drog in trgovcem s predhodnimi sestavinami. Drugi preprosto uporabljajo sintetične snovi kot vir dohodka, organizirane mednarodne kriminalne mreže, ki jim je globalizacija nekoč prinašala največ koristi, pa v deglobaliziranem okolju težje delujejo. Obenem so naložbe podjetij v zasvojenost usmerjene predvsem v razvoj pravno dovoljenih nadomestkov in zagotavljanje zdravljenja za uporabnike, ki ga dobro plačajo. Poleg tega se je izboljšalo spremljanje, zlasti kot storitev za zasebni sektor, vendar to ne vpliva na rezultate glede zasvojenosti.
Ključna spoznanja iz scenarija
- S poslabšanjem gospodarskih razmer se povečuje število ranljivih in marginaliziranih uporabnikov, zaradi spreminjajočih se javnih prioritet in preobremenjenih finančnih sredstev pa izginjajo možnosti za zdravljenje in osredotočenost na preprečevanje.
- Razmere na področju drog postajajo vse bolj zapletene, droge trži – in jih promovira za posebne potrebe – bistveno več dobaviteljev za različne dohodkovne sloje, zaradi česar je ukrepanje na področju politike oteženo.
- Nenehno se pojavljajo nove sintetične snovi, kar ima hude posledice za neozaveščene uporabnike, pogosto pa tudi za preobremenjene lokalne in regionalne zdravstvene službe ter organe kazenskega pregona.
- Zaradi velikih razlik v predpisih med državami članicami EU ni stabilnih in učinkovitih odzivov na nadzor nad drogami in drugimi sorodnimi vprašanji.
Metodološki pristop
Kako so bili pripravljeni scenariji agencije EUDA
V okviru številnih delavnic o prihodnosti, ki so se jih udeležili zaposleni v agenciji EUDA, oblikovalci politik, predstavniki nacionalnih kontaktnih točk Reitox in udeleženci konference Lisbon Addiction 2019 (skupaj približno 120 udeležencev), se je obravnavalo in razpravljalo o nizu 14 megatrendov Skupnega raziskovalnega središča (3) glede na verjetni vpliv vsakega trenda na prihodnost drog in zasvojenosti. Na podlagi tega postopka je bilo opredeljenih pet trendov, za katere se je štelo, da bodo do leta 2040 verjetno najbolj vplivali na to področje. Poleg tega je bilo v okviru analize perspektiv, v katero je bil vključen pregled poročil EUDA, opredeljenih šest nadaljnjih nastajajočih trendov, ki jih je že mogoče opaziti na področju drog in ki jih je mogoče šteti za razmeroma močan, opazen ali pomemben razvoj dogodkov.
Preglednica 1: Ključni dejavniki za okvirne scenarije agencije EUDA
| Naslov | Kategorija v analizi STEEP | Opis |
|---|---|---|
|
Demografske spremembe |
Družba |
Spremembe demografskih in migracijskih vzorcev, na primer glede pričakovane življenjske dobe, rodnosti in razmerja med spoloma ter migracijskih poti in tokov. |
|
Razne neenakosti |
Družba |
Razlike med ljudmi, npr. glede dohodka, dostopa do izobraževanja, stanovanj in zdravstvenega varstva ali politične moči, ter posledična raven socialne kohezije. |
|
Spreminjajoči se zdravstveni izzivi |
Družba |
Razvoj bolezni (vključno z nenalezljivimi boleznimi) in možnosti za boj proti njim, pa tudi spremembe v splošnem razumevanju zdravja, npr. v zvezi z globalnimi pandemijami ali duševnim zdravjem. |
|
Pospeševanje tehnoloških sprememb in hiperpovezljivosti |
Tehnologija |
Napredek tehnologije in globalna povezanost na področjih, kot so nanotehnologija ali sistemi kolektivne inteligence. |
|
Podnebne spremembe in degradacija okolja |
Okolje |
Proces globalnega segrevanja, ki neposredno vpliva na naravno okolje, kar se kaže npr. v višjih temperaturah, večjem številu ekstremnih vremenskih pojavov in dviganju morske gladine. Ker se učinki razlikujejo po regijah, se razlikujejo tudi prilagoditveni ukrepi. |
|
Spreminjanje pravnega okvira |
Politika |
Spremembe zakonov in politik, povezanih z ureditvijo prometa z drogami in uporabe drog, kot je na primer dekriminalizacija. |
|
Razvijajoče se politike v zvezi s konopljo |
Politika |
Politične spremembe v EU glede pravnega statusa konoplje, na primer v zvezi z razlikovanjem med medicinskimi nameni in rekreativno uporabo. |
|
Vpliv svetovnega gospodarstva |
Gospodarstvo |
Spremembe v svetovnem gospodarstvu, ki vplivajo na politiko in spremljanje na področju drog, vključno s spremembami možnosti za financiranje, varčevalnimi ukrepi vlad in političnim opredeljevanjem. |
|
Zloraba zdravil |
Družba |
Spremembe pri zlorabi zdravil, npr. v zvezi z obsegom in načinom, ter napredek ustreznih nadzornih mehanizmov, na primer v smislu praks predpisovanja zdravil ali raziskovalnih potreb. |
|
Zapleteni profili potreb in posameznikom prilagojeni posegi |
Družba |
Spremembe v kompleksnosti uporabe drog, na primer, kdo uporablja droge in za kaj, ter s tem povezana potreba po prilagojenih ukrepih, ki se nanašajo na posebno ranljivost ljudi ali možnosti za sodelovanje. |
|
Inovacije in nova orodja |
Tehnologija |
Razvoj novih instrumentov za spremljanje ali odkrivanje uporabe zdravil in drog ter aplikacij za izboljšanje splošnega zdravja, kot so na primer nove tehnologije zdravljenja ali nove oblike komuniciranja. |
|
Porast umetne inteligence (dodano leta 2024) |
Tehnologija |
Uporaba umetne inteligence v proizvodnji in pri odkrivanju nezakonitih snovi ter pri zdravljenju zasvojenosti in izvrševanju s tem povezane zakonodaje. |
|
Geopolitična nestabilnost (dodano leta 2024) |
Politika |
Ker svet postaja čedalje bolj večpolaren, je usoda mednarodnih institucij in mehanizmov sodelovanja nepredvidljiva. To vključuje sodelovanje v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. |
Na podlagi tega seznama skupno 11 trendov, pomembnih za agencijo EUDA (glej preglednico 1 zgoraj), je bil z dodatnim sistematičnim pregledom upoštevne literature (4), da bi se pridobila dodatna spoznanja in upošteval razvoj, izveden strukturiran postopek z uporabo metodologije, ki temelji na ključnih dejavnikih (5), kar je privedlo do oblikovanja treh prototipov scenarijev.
Na delavnici agencije EUDA o scenarijih (Scenario Engagement Workshop) na konferenci Lisbon Addictions 2022 so bili ti okvirni scenariji uporabljeni kot izhodišče za razprave na delavnici (za uvodno predstavitev glej Future Impacts, 2022). Moderatorji iz družbe Future Impacts in agencije EUDA so 25 udeležencem (6) pomagali pri raziskovanju scenarijev in razpravi o konkretnih posledicah, ki bi jih ti lahko imeli do leta 2040 za družbo na splošno, za droge in zasvojenost ter za spremljanje drog in politiko na tem področju. Dodatno gradivo je bilo pridobljeno z vajo „pisma iz prihodnosti“, v kateri so bila opredeljena priporočila za sedanjo politiko. Na podlagi zbranih strukturiranih izhodnih podatkov so bili nato izoblikovani, izpopolnjeni in posodobljeni trije scenariji.
Predpostavke scenarija
Leto 2040 je bilo izbrano kot časovni okvir za scenarije, saj je bilo ocenjeno, da je ravno dovolj daleč v prihodnosti, da spodbudi razmišljanje onkraj naslednjega strateškega cikla, zaradi česar je v razpravi mogoče preseči okvire scenarija normalnih razmer. Poleg tega izbira leta 2040 pomeni, da scenarij za občinstvo ostaja verjeten in ne zaide preveč na področje fantazije.
Obdobje, v katerem so nastajali scenariji, je bilo zaznamovano z razmeroma močnimi nestabilnostjo in motnjami, zlasti v zvezi s pandemijo covida-19 in spremembami v geopolitičnem okolju. Prihodnji razvoj dogodkov, na katerih temeljijo scenariji, je bil zato interpretiran z vidika okvira VUCA (nestanoviten, negotov, zapleten in dvoumen (iz ang. volatile, uncertain, complex and ambiguous)). Tako se je domnevalo, da bodo prihodnji dogodki razmeroma nenadni in nepredvidljivi ter da bo težko razložiti vzročno-posledične odnose. Scenariji namenoma ne prikazujejo ekstremnih dogodkov ali nestanovitnosti (npr. izbruha pandemije z izjemno visoko smrtnostjo ali začetka tretje svetovne vojne). Bolj se osredotočajo na to, kako bi se lahko razvijali inovacije, gospodarstvo, družbe, sodelovanje in tehnologija ter koliko bi lahko vidiki teh dejavnikov postali moteči. V prihodnjih predvidevanjih agencije EUDA bi bilo mogoče upoštevati prispevke, povezane s posebnostmi ekstremne nestanovitnosti.
Pri tem je pomembno opozoriti, da sta narativa dveh scenarijev namerno oblikovana do meja možnega, medtem ko scenarij normalnih razmer ubira srednjo pot. Takšna zasnova omogoča preučevanje najrazličnejših posledic. Čeprav se optimistični scenarij glede na trenutne trende na prvi pogled zdi preveč rožnat in nerealen, je njegova vrednost v tem, da bralcu ponuja priložnost, da razmisli, kako bi bilo mogoče politiko usmeriti k tem rezultatom.
Metodologija, ki temelji na ključnih dejavnikih
Metodologija, ki temelji na ključnih dejavnikih, uporablja ključne dejavnike kot osnovo za pregleden, sistematičen in popolnoma prilagodljiv proces. Postopek se začne s skrbno proučitvijo vseh ugotovljenih dejavnikov, ki bi lahko vplivali na zadevno področje (vplivni dejavniki). Razvojni dogodki, ki bodo verjetno imeli pomemben vpliv, so opredeljeni kot ključni dejavniki. Potencialni prihodnji razvoj vsakega ključnega dejavnika je podrobneje opisan na podlagi pregleda literature, strokovnih raziskav ali drugih virov, rezultat pa je več projekcij za vsak ključni dejavnik, s katerimi so poudarjene različne prihodnje razvojne poti.
Rezultati so pogosto predstavljeni v obliki morfološkega okvirja, tj. dvodimenzionalne odločevalne matrike, v kateri je vsak stolpec označen z imenom ključnega dejavnika, pod njim pa so opisane projekcije, pri čemer je za vsako projekcijo namenjen en okvir (glej korak 3 na sliki 2 v nadaljevanju). To omogoča, da se določi in vizualno predstavi, katere kombinacije projekcij so strukturno združljive, se med seboj ujemajo in so dosledne. Scenariji se torej oblikujejo iz kombinacij ene projekcije za ključni dejavnik. Na podlagi tega se lahko pripravijo scenariji (osnutki scenarijev), z vsakim od njih pa je opisano, kako lahko različni dogodki na različnih družbenih področjih privedejo do verjetnega prihodnjega razvoja.
Ta proces je zaradi njegove sistematičnosti mogoče relativno enostavno posodobiti, povečati ali zmanjšati z dodajanjem, prilagajanjem ali odstranjevanjem ključnih dejavnikov in/ali napovedi, kar omogoča hitro prilagajanje scenarijev spreminjajočim se zahtevam in pogojem, če in ko so znane nove informacije. V tem metodološkem okviru je mogoče dodati tudi mikroscenarije, ki so osredotočeni na posamezne teme, ali ustvariti posebne regionalne scenarije, s katerimi je opredeljen razvoj v posamezni regiji ali državi (pri čemer ostajajo usklajeni z okvirnimi (ali makro-) scenariji).
Posodobitev iz leta 2024
Scenariji niso statični. Treba jih je spreminjati, zanje uporabiti stresne teste in jih posodabljati. Da bi bili scenariji kar najbolj učinkoviti, morajo postati del stalnega procesa, v katerem se jih redno primerja z nedavnim razvojem dogodkov, o njih razpravlja in prilagaja ter na podlagi tega oblikuje nove sklepe.
V tem dokumentu je navedeno, kako so bili posodobljeni prvotni okvirni scenariji. Za posodobitev iz leta 2024 so pri družbi Future Impacts ponovno proučili svojo prvotno podlago, da bi presodili, kako dobro so se obnesle predpostavke, in na kratko pregledali literaturo. Postalo je očitno, da so na področje drog vplivali novi dogodki, ki jih prejšnji sklop ključnih dejavnikov ni v celoti odražal, pri tem pa je izstopalo več vidikov. Eden od njih je povezan s hitro razvijajočim se tehnološkim razvojem na področju umetne inteligence, drugi pa je nenehna geopolitična nestanovitnost, pri čemer se kažejo prvi znaki tega, da se droge uporabljajo za ustvarjanje političnih vzvodov. Poleg tega je vseh treh scenarijih opazen porast novih psihoaktivnih snovi in sintetičnih drog, za katerega se na splošno pričakuje, da se bo v EU in zunaj nje pospešil in povečal, razširjenost teh snovi pa bo odvisna od razvoja drugih ključnih dejavnikov.
EUDA bo te scenarije razvijala tudi v prihodnje.
Viri
EUDA (Agencija Evropske unije za droge) (2022), A foresight toolkit for the drugs field (Komplet orodij za predvidevanje na področju drog).
EUDA (2023), The future of drug monitoring in Europe to 2030: a report summarising the findings and lessons learnt from the EMCDDA’s ‘futures study’ (Prihodnost spremljanja drog v Evropi do leta 2030: poročilo s povzetkom ugotovitev in izkušenj, pridobljenih iz študij prihodnosti, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA)).
EUDA (2024), Understanding Europe’s drug situation in 2024 – key developments (European drug report 2024) (Razumevanje razmer na področju drog v Evropi v letu 2024 – ključni dogodki (Evropsko poročilo o drogah za leto 2024)).
Future Impacts (2022), 3 Scenarios, 3 Alternative Addiction Futures for 2040. Presentation for the EMCDDA Scenario Engagement Workshop at LxAddictions22.
JRC (Skupno raziskovalno središče) (2023), Reference foresight scenarios: scenarios on the global stand of the EU in 2040 (Referenčni scenariji predvidevanja: scenariji globalnega položaja EU v letu 2040).
EEA (Evropska agencija za okolje) (2020), Population trends 1950 – 2100: globally and within Europe (Populacijski trendi 1950–2100: globalno in v Evropi).
EEA (2021), Trends and projections in Europe 2021 (Trendi in projekcije v Evropi 2021).
IOM (Mednarodna organizacija za migracije) (2020), The future of migration to Europe.
Kosow, H., in Gaßner R. (2008), Methods of future and scenario analysis: overview, assessment, and selection criteria.
Oxfam (2020), Global megatrends: mapping the forces that affect us all.Oxfam International Discussion Papers.
Opombe
(1) Glej npr. reference scenarios for 2040 (referenčni scenariji za leto 2040), ki jih je objavilo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije (JRC) (JRC, 2023), scenarije agencije EEA za projekt Trajnostna Evropa leta 2050 (EEA, 2021), uporabo scenarijev agencije EUAA v poročilu o prihodnosti mednarodne zaščite v Evropi iz leta 2023 (EUAA, 2023a) ali kartiranje možnih družbenogospodarskih izidov pravičnega prehoda v štirih scenarijih, ki ga je izvedla Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound, 2023).
(2) Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) je 2. julija 2024 uradno postal Agencija Evropske unije za droge (EUDA) s spremenjenim mandatom. Dejavnosti predvidevanja med letoma 2018 in 2024 so potekale, ko se je organizacija še vedno imenovala EMCDDA, vendar je v tem dokumentu agencija poimenovana z novim imenom, tj. EUDA.
(3) Megatrendi so opredeljeni kot dolgoročne gonilne sile sprememb, ki jih je mogoče opazovati v sedanjosti in imajo velik vpliv na vse vidike življenja po vsem svetu, kar se bo nadaljevalo še več desetletij.
(4) To je vključevalo nedavne prognostične študije EU, ki so zajemale isto obdobje (do leta 2040), in dela, v katerih je bil obravnavan razvoj na področju drog.
(5) Čeprav ima vsak pristop metodologije scenarijev svoje prednosti in slabosti (glej npr. Curry in Schultz, 2009), je modularni ali morfološki način oblikovanja scenarijev (tj. metodologija, ki temelji na ključnih dejavnikih) najprimernejši za potrebe tega projekta. Metodologijo je prvotno razvila skupina v Skupnem raziskovalnem središču EU, obstajajo pa tudi različice te metodologije. Za več podrobnosti o pristopu glej npr. Kosow in Gaßner (2008).
(6) Udeleženci so imeli raznoliko regionalno (tudi neevropsko) in strokovno ozadje, med njimi so bili člani znanstveniki in strokovnjaki s področja medicine ter predstavniki upoštevnih nacionalnih inštitutov in institucij EU.
Zahvala
Družbi Future Impacts in njeni podpori pri usmerjanju predvidevanj v okviru EU, vključno z pripravo scenarijev in spremljajočim kompletom orodij.
O družbi Future Impacts
Družba Future Impacts oblikuje in izvaja postopke predvidevanja glede vprašanj o prihodnosti organizacij in korporacij. Izvaja projekte predvidevanja trendov in tako prepoznava možnosti za v prihodnost usmerjene ukrepe že danes. V ta namen med drugim uporablja ali združuje analizo trendov, scenarije in delfske študije. Poleg osredotočenosti na razvoj in izvedbo individualiziranih izvedb predvidevanja se osredotoča tudi na krepitev zmogljivosti predvidevanja. Svoje stranke podpira pri razširitvi njihovih sposobnosti in veščin predvidevanja z usposabljanjem, kompleti orodij in poučevanjem.
