Hitre spremembe na evropskem trgu drog ustvarjajo nova tveganja za zdravje in varnost ter ogrožajo sposobnost regije za odzivanje. To opozorilo je objavila Agencija Evropske unije za droge (EUDA) v svojem Evropskem poročilu o drogah za leto 2025: Trendi in razvoj, ki je bilo objavljeno danes (1). V tem letnem pregledu so na podlagi podatkov iz 29 držav (EU-27, Norveške in Turčije) poudarjeni najnovejši trendi in nastajajoče grožnje.
V svoji trideseti izdaji poročilo prinaša dokaze, ki so podlaga za oblikovanje ustreznih politik in praks na področju drog. V njem je prikazano, kako se evropski trg drog še naprej razvija, pri čemer se dobavitelji in uporabniki drog prilagajajo geopolitični nestabilnosti, globalizaciji in tehnološkemu napredku. Opozarja tudi na tveganja za javno zdravje, ki jih prinašata razpoložljivost in uporaba vse bolj raznolikih snovi, ki so pogosto visoko potentne in čiste. Uporaba več psihoaktivnih snovi ostaja problem, ki otežuje izvajanje uspešnih preventivnih ukrepov, zdravljenja in zmanjševanja škodljivih posledic.
EUDA podpira EU in njene države članice pri predvidevanju novih izzivov, povezanih z drogami, in odzivanju nanje. To počne z vrsto novih storitev, vključno s ciljno usmerjenimi opozorili, pravočasnimi ocenami ogroženosti, sledenjem predhodnim sestavinam za prepovedane droge ter poglobljenimi forenzičnimi in toksikološkimi analizami. Med nastajajočimi grožnjami, ki so poudarjene v poročilu in ki zahtevajo pripravljenost držav članic, so sintetični katinoni, visoko potentni sintetični opioidi in potentni izdelki iz konoplje.
Evropski trg stimulansov: katinoni pridobivajo na veljavi
V poročilu je poudarjena večja razpoložljivost sintetičnih katinonov, kar se kaže v „največjem obsegu uvoza in zasegov doslej“. To so sintetični stimulansi, ki so kemično podobni katinonu, psihoaktivni snovi, ki jo najdemo v katu. Leta 2023 je bilo zaseženih skupaj vsaj 37 ton sintetičnih katinonov (27 ton leta 2022, leta 2021 pa 4,5 tone). Večina teh zasegov se je nanašala na majhno število uvozov v razsutem stanju iz Indije, predvsem prek Nizozemske.
V okviru sistema EU za zgodnje opozarjanje na nove psihoaktivne snovi je bilo leta 2024 odkritih sedem novih sintetičnih katinonov, s čimer se je skupno število teh snovi, ki se spremljajo v Evropi, povečalo na 178. EUDA je pred kratkim ocenila tveganje za tri nove sintetične katinone: 2-metilmetkatinon (2-MMC), 4-bromometkatinon (4-BMC) in N-etilnorpentedron (NEP). Agencija je do januarja 2025 ocenila tudi tveganje (in sicer prvič na ravni EU) za osem predhodnih sestavin, ki se uporabljajo za proizvodnjo sintetičnih katinonov.
Čeprav nenamerna uporaba sintetičnih katinonov v mešanicah drog in tabletah še vedno vzbuja skrb, uporabniki te snovi kupujejo tudi namerno kot izbrani stimulans. Tudi podatki o zdravljenju kažejo na vse večjo prisotnost sintetičnih katinonov, pri čemer se je med državami, ki so te podatke sporočile, povečalo število oseb, vključenih v zdravljenje (s 425 leta 2018 na 1 930 leta 2023).
Leta 2023 je bilo v EU uničenih 53 obratov za proizvodnjo sintetičnih katinonov, od katerih so bili nekateri veliki (29 leta 2022), zlasti na Poljskem. To je eden od primerov znatnega povečanja proizvodnje drog v Evropi. Organi so leta 2023 uničevali proizvodne obrate po vsej Evropi, vključno z: 250 za metamfetamin, 93 za amfetamin, 36 za MDMA in 34 za kokain.
Novi sintetični opioidi: nitazeni prinašajo tveganje za zastrupitev s smrtnim izidom
EUDA ocenjuje, da je bilo leta 2023 7 500 neposrednih smrti zaradi drog (kar je več kot leta 2022, ko jih je bilo približno 7 100), ki so bile v glavnem povezane z opioidi v kombinaciji z drugimi snovmi. Evropski trg opioidov se še naprej razvija, saj so poleg heroina zdaj na voljo tudi druge snovi. Novi sintetični opioidi (sintetične snovi, ki delujejo na opioidne receptorje v možganih in imajo v splošnem podobne učinke kot heroin) imajo na evropskem trgu drog v splošnem razmeroma majhno vlogo. Vendar pa so pomembneje prisotni v baltskih državah. Vedno večja je tudi zaskrbljenost glede njihove uporabe v drugih državah članicah EU. EUDA je leta 2024 na partnerje in države članice EU naslovila poziv k ukrepanju, v katerem jih je pozvala, naj se združijo v boju proti vse večji grožnji, ki jo prinašajo novi sintetični opioidi.
Od leta 2009 se je na evropskem trgu pojavilo skupaj 88 novih sintetičnih opioidov. Ti so pogosto visoko potentni ter pomenijo precejšnje tveganje za zastrupitev in smrt. Leta 2024 je bilo vseh sedem novih sintetičnih opioidov, ki so bili uradno prijavljeni v sistem zgodnjega opozarjanja, nitazenov. Trenutno se v Evropi spremlja 22 nitazenov. Nedavna pilotna ocena ogroženosti, ki jo je opravila EUDA, je bila osredotočena na nove sintetične opioide v baltskih državah, v okviru te ocene pa je bilo ugotovljeno, da so nitazeni povzročili pomemben delež smrti zaradi prevelikega odmerka v Estoniji in Latviji. Leta 2024 je vsaj sedem držav članic EU in Norveška poročalo o škodljivosti, povezani z nitazeni.
V poročilu je poudarjeno, da so v Evropi vedno bolj na voljo ponarejena zdravila, ki vsebujejo nitazene, ki običajno posnemajo zakonita zdravila na recept (npr. oksikodon, benzodiazepini). To vzbuja zaskrbljenost glede možnosti, da bi te proizvode uporabljal širši krog uporabnikov, vključno z mladimi. Ta ponarejena zdravila zaradi velike jakosti nitazenov pomenijo veliko tveganje za hudo zastrupitev in prevelik odmerek. Eden ključnih odzivov na prevelike odmerke, povezane z opioidi, je dajanje naloksona s strani zdravstvenih delavcev ali v okviru programov „nalokson za domačo uporabo“. Vse več držav poroča, da ponujajo programe „nalokson za domačo uporabo“ (leta 2023 15 držav članic EU, leta 2024 pa so se začeli še trije pilotni programi).
Kitajski nadzor nad 10 nitazeni lahko preusmeri trg od nitazenov (npr. metonitazena, protonitazena) k novim derivatom ali alternativnim družinam opioidnih drog. Leta 2024 so bile v okviru sistema zgodnjega opozarjanja odkrite snovi iz družine „orfin“ (npr. ciklorfin, spiroklorfin), kar poudarja potrebo po natančnem spremljanju.
Obstajajo špekulacije, da bi lahko morebitno prihodnje zmanjšanje razpoložljivosti heroina v Evropi, potem ko so Talibani v Afganistanu prepovedali gojenje opijskega maka in proizvodnjo opija, povzročilo, da bi tržne vrzeli v Evropi zapolnili sintetični opioidi. Obstaja tudi možnost, da bi se kot nadomestki za heroin uporabljali stimulansi, kot so kokain in sintetični katinoni. V poročilu je navedeno: „Glede na negotovost mora Evropa izboljšati svojo pripravljenost na spoprijem z morebitnimi izzivi, ki bi nastali zaradi takih sprememb na trgu.“
Potentni proizvodi iz konoplje in širša razpoložljivost polsintetičnih kanabinoidov
Razvoj na trgu konoplje ustvarja nove izzive za odzivanje držav na najpogosteje uporabljeno prepovedano drogo v Evropi – ocenjuje se, da je v zadnjem letu konopljo uporabljalo 24 milijonov odraslih Evropejcev (15–64 let). Povprečna vsebnost THC v hašišu se je v zadnjem desetletju podvojila in je leta 2023 znašala 23 %, kar je več kot dvakrat več kot v marihuani (nespremenljivih 11 %). Ocenjevanje zdravstvenih tveganj, povezanih s konopljo, je danes zapleteno zaradi širše ponudbe razpoložljivih proizvodov, vključno z izvlečki visoke jakosti in prehranskimi proizvodi.
Nekateri proizvodi, ki se na nezakonitem trgu prodajajo kot konoplja, imajo lahko brez vednosti uporabnikov primešane potentne nove sintetične kanabinoide. Te snovi posnemajo učinke THC, glavne psihoaktivne snovi v konoplji (in delujejo na iste receptorje v možganih). Nadzor, ki ga je leta 2021 uvedla Kitajska nad sintetičnimi kanabinoidi, je zmanjšal njihovo razpoložljivost v Evropi. Kljub temu pa se je povečala razpoložljivost polsintetičnih kanabinoidov (ki se lahko pridobivajo iz CBD, še ene snovi, ki jo najdemo v konoplji), kot je heksahidrokanabinol (HHC), ki je bil nedavno uvrščen pod mednarodni nadzor. Leta 2024 je bilo od 20 novih kanabinoidov, odkritih v okviru sistema zgodnjega opozarjanja, 18 polsintetičnih. Madžarska je junija 2024 poročala o izbruhu 30 akutnih zastrupitev brez smrtnega izida, povezanih z „gumijastimi bomboni“, ki vsebujejo potentne polsintetične kanabinoide.
Na političnem področju številne države članice EU (npr. Nemčija, Luksemburg, Malta, Nizozemska) spreminjajo ali nameravajo spremeniti svoj pristop k rekreativni uporabi in ponudbi konoplje. Te spremembe vključujejo nove predpise o gojenju konoplje doma, neprofitnih gojitvenih klubih in zasebni uporabi konoplje. EUDA poudarja, da je to dogajanje treba spremljati in ocenjevati, da bi v celoti razumeli njegov vpliv na javno zdravje, varnost in zaščito ter notranji trg.
Kokain: vse večja zaskrbljenost v zvezi z zdravjem in velika razpoložljivost
Kokain je najpogosteje uporabljena prepovedana stimulativna droga v Evropi, v zadnjem letu pa ga je uporabljalo približno 4,6 milijona odraslih Evropejcev (15–64 let). Pojavlja se vse večja zaskrbljenost glede njegovega negativnega vpliva na javno zdravje. Gre za drugo najpogostejšo nedovoljeno drogo, o kateri poročajo osebe, ki so se prvič vključile v storitve obravnave odvisnosti od drog (35 000 leta 2023 v primerjavi z 31 500 leta 2022). Podatki iz nadzornih bolnišnic iz mreže Euro-DEN Plus leta 2023 kažejo, da je bil kokain najpogosteje navedena snov pri tistih, ki so prišli na bolnišnične oddelke nujne medicinske pomoči – naveden je bil v 25 % primerov (1 695 primerih) akutne zastrupitve z drogami. Vse več držav poroča o povečanju vbrizgavanja kokaina in uporabe crack kokaina. Ocenjuje se, da se je leta 2023 v zdravljenje, povezano z uporabo cracka, vključilo 9 900 oseb (8 100 leta 2022).
Podatki o zasegih potrjujejo, da je razpoložljivost kokaina v Evropi še vedno velika. Države članice EU so leta 2023 že sedmo leto zapored zasegle rekordne količine kokaina, in sicer 419 ton kokaina (323 ton leta 2022). Na Belgijo (123 ton), Španijo (118 ton) in Nizozemsko (59 ton) so odpadle skoraj tri četrtine (72 %) celotne zasežene količine, kar poudarja njihovo vlogo ključnih vstopnih točk pri dajanju kokaina v promet v Evropi (predhodni podatki za leto 2024 kažejo, da se razmere spreminjajo). Kot vstopne točke se poskušajo uporabiti tudi druge države, na primer Nemčija (43 ton), Francija (23 ton) in Portugalska (22 ton).
Veliki zasegi v evropskih pristaniščih kažejo na to, kako preprodajalci prepovedanih drog še naprej izkoriščajo komercialne dobavne verige. Španija je leta 2024 poročala o največjem zasegu kokaina v eni pošiljki doslej, pri čemer je bilo 13 ton droge skritih med bananami iz Ekvadorja. V skladu z načrtom EU za boj proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in organiziranemu kriminalu si zavezništvo evropskih pristanišč prizadeva okrepiti odpornost pristanišč proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in vdoru kriminala.
Konkurenca na trgu prepovedanih drog spodbuja kriminal, povezan s kokainom, vključno z nasiljem in umori, povezanimi s tolpami. EUDA je leta 2024 po prvi evropski konferenci o z drogami povezanem nasilju objavila poziv k ukrepanju v smeri prekinitve kroga nasilja, povezanega z drogami. To je poudarilo nujno potrebo po medsektorskem sodelovanju, da se zagotovi varnejša in bolje varovana Evropa.
Obstajajo znaki, da stalno povečevanje razpoložljivosti kokaina v EU v zadnjih letih vpliva na uporabo kokaina, kot je razvidno iz več virov podatkov, kot je analiza odpadnih voda. Ostanki kokaina v komunalnih odpadnih vodah so se na podlagi podatkov za leti 2023 in 2024 povečali v več kot polovici mest. Glede na to, da je ocenjeni časovni zamik med prvo uporabo kokaina in prvo vključitvijo v zdravljenje približno 13 let, se lahko povečanje razpoložljivosti v prihodnjih letih pokaže v porastu povpraševanja po zdravljenju. Zato je treba v pričakovanju morebitnega povečanja povpraševanja po zdravljenju nujno oceniti odzivne zmogljivosti držav članic EU.
Krepitev pripravljenosti EU na področju drog: nove storitve EUDA
EUDA v podporo pripravljenosti Evrope na vse bolj zapletene težave z drogami razvija nov sklop integriranih storitev (2). Ti so osredotočeni na štiri ključna področja: predvidevanje nastajajočih izzivov, povezanih z drogami, in njihovih posledic, opozarjanje v realnem času na nova tveganja in grožnje v zvezi z drogami, pomoč EU in njenim državam članicam pri krepitvi njihovih odzivov ter spodbujanje izmenjave znanja in učenja na ravni EU za politike in ukrepe na področju drog, ki temeljijo na dokazih.
Za izboljšanje zgodnjega opozarjanja in spremljanja razmer se razvijajo nove pobude, kot sta evropski sistem opozarjanja na droge ter sistem ocenjevanja zdravstvene in varnostne ogroženosti. Evropska mreža forenzičnih in toksikoloških laboratorijev bo medtem analizirala vzorce drog, usposabljala strokovnjake in izmenjevala informacije o novostih, kot so grožnje, ki jih prinašajo novi sintetični opioidi. Agencija ima tudi novo vlogo pri zbiranju in analiziranju informacij o predhodnih sestavinah za izdelavo prepovedanih drog ter njihovem preusmerjanju in nedovoljenem prometu z njimi, kar ji omogoča, da države članice obvešča o novih odkritjih in da Evropsko komisijo podpira z znanstvenimi podatki. Ta prizadevanja bodo skupaj tvorila trdno podlago za odpornejši evropski odziv na droge.
