Heroin in drugi opioidi – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2025)
Heroin ostaja najpogosteje uporabljeni prepovedani opioid v Evropi in povzroča velik delež zdravstvenega bremena, povezanega z uporabo prepovedanih drog. Vendar pa se problematika opioidov v Evropi še naprej razvija na načine, ki bodo verjetno pomembno vplivali na to, kako bomo obravnavali težave na tem področju. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza stanja na področju drog v Evropi, in sicer na področju heroina in drugih opioidov, vključno z razširjenostjo njihove uporabe, povpraševanjem po zdravljenju, zasegi, ceno in čistostjo, škodljivimi učinki in drugimi podatki.
Ta stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2025, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravila agencija EUDA.
Zadnja posodobitev: 5. junij 2025
Evropski trg heroina in opioidov še vedno prinaša izzive glede zmanjševanja škode in zdravljenja
Heroin ostaja najpogosteje uporabljeni prepovedani opioid v Evropi in povzroča velik delež zdravstvenega bremena, povezanega z uporabo prepovedanih drog. Vendar pa se pojav opioidov v Evropi še naprej razvija na načine, ki bodo verjetno pomembno vplivali na to, kako se bomo odzvali na težave na tem področju.
Podatki o začetku zdravljenja odvisnosti od drog in drugi kazalniki kažejo, da se skupina uporabnikov heroina v Evropi v splošnem stara. Med letoma 2013 in 2023 se je povprečna starost vseh uporabnikov, ki so se vključili v specialistično obravnavo odvisnosti od drog zaradi uporabe heroina, in tistih, ki so to storili prvič, dvignila, prav tako pa se je povečal delež starejših uporabnikov (glejte sliko 6.1 in sliko 6.2). Spremembe značilnosti oseb, ki poiščejo pomoč, vse bolj pomenijo, da se službe zdaj ukvarjajo z bolj zapletenimi potrebami po zdravstveni in socialni podpori. Poleg neposrednega odzivanja na težave, povezane z drogami, to vključuje tudi preprečevanje ali zdravljenje s starostjo povezanih bolezni ter ustrezno zahtevo po vzpostavitvi učinkovitih večagencijskih partnerstev in načinov napotitve s splošnimi zdravstvenimi in socialnimi podpornimi službami.
Čeprav je heroin še vedno prisoten pri številnih smrtih, povezanih z opioidi (glejte Neposredne smrti zaradi droge – trenutno stanje v Evropi), vse bolj izstopajo drugi opioidi. Čeprav so leta 2023 pri obravnavanih primerih akutne zastrupitve z drogo v nadzornih bolnišnicah iz mreže Euro-DEN še vedno najpogosteje poročali o heroinu, so ga v nekaterih mestih kot vzrok obravnavanih primerov prehiteli drugi opioidi – zdravila, ki vsebujejo opioidne agoniste, zdravila za lajšanje bolečin ali močni novi sintetični opioidi. Čeprav ta nabor podatkov ni reprezentativen za posamezno državo, prinaša vpogled v to, kako se lahko težave z opioidi spreminjajo na lokalni ravni. Po drugi strani je treba podatke razlagati previdno, saj se zdi, da nekatere spremembe na tem področju kažejo na pozitiven vpliv dolgoročnih politik za zmanjšanje povpraševanja po heroinu, odvračanje ljudi, da bi ga začeli uporabljati, ter zagotavljanje ustreznih in učinkovitih odzivov v zvezi z zdravljenjem. Kljub temu bo zdaj morda treba več pozornosti nameniti ukrepom za zmanjšanje tveganja, da bi bili opioidi, namenjeni terapevtski uporabi, preusmerjeni na nezakonit trg. Pri tem velja opozoriti, da uresničevanje tega cilja ne bi smelo ustvariti dodatnih ovir pri zagotavljanju zdravljenja z opioidnimi agonisti, pri čemer je pokritost s tovrstnim zdravljenjem v številnih državah še vedno nezadostna.
Opažene so bile tudi spremembe pri načinu uporabe heroina. V zadnjem desetletju se pri primerih, ki jih obravnavajo službe za zdravljenje, vbrizgavanje heroina zmanjšuje tako med uporabniki heroina, ki se začnejo zdraviti prvič, kot med uporabniki, ki so se že zdravili. Kljub temu najnovejši podatki kažejo, da se trend upadanja upočasnjuje (glejte sliko 6.3 in razdelek Uporaba drog z vbrizgavanjem – trenutno stanje v Evropi). Prehod z vbrizgavanja na druge načine uporabe, predvsem kajenje/vdihavanje, bi lahko kazal na vpliv različnih dejavnikov, vključno z učinkom prizadevanj za zmanjšanje in preprečevanje škode ter spremembami razpoložljivosti drog, ki lahko vplivajo na vzorce uporabe. O vbrizgavanju kot glavnemu načinu uporabe zdaj poroča le 20 % novih uporabnikov, ki se vključijo v zdravljenje zaradi težav, povezanih s heroinom. Ta razvoj dogodkov je pomemben, saj je ta način uporabe še zlasti povezan z vrsto negativnih posledic za zdravje. Manj dobra novica je, kot je obravnavano drugje v tem poročilu, da se v splošnem zdi, da si osebe, ki si vbrizgavajo droge, vbrizgavajo raznovrstnejše snovi, pri čemer se pogosteje poroča o stimulansih, ki naj bi si jih vbrizgavali pogosteje kot opioide. Skrb vzbuja tudi nizka, v nekaterih primerih upadajoča raven zagotavljanja sterilnih brizg, opažena v nekaterih državah članicah EU (glejte tudi Uporaba drog z vbrizgavanjem – trenutno stanje v Evropi).
Poleg tega, da so na evropskem trgu drog prisotni različni opioidi in druge snovi, je hkratna uporaba več snovi pri osebah, ki uporabljajo predvsem opioide, še naprej ključna zdravstvena težava, saj povečuje različna tveganja. Pomembno je, da podatki več kazalnikov kažejo, da se heroin in drugi opioidi pogosto uporabljajo skupaj z drugimi snovmi, vključno z alkoholom, benzodiazepini ali stimulansi, kot so kokain, crack kokain in amfetamini. Hkratna uporaba več snovi, ki vključuje opioide in druge depresorje dihanja, povečuje tveganje za smrt zaradi prevelikega odmerka, podatki iz uveljavljenih in najsodobnejših virov pa kažejo, kako je sočasna uporaba več snovi značilnost lokalnih vzorcev uporabe drog. Leta 2023 so o sekundarni snovi poročali trije od petih uporabnikov, ki so se v Evropi vključili v specialistično obravnavo odvisnosti od drog in so kot glavno problematično drogo navedli opioid. Na lokalni ravni je bila leta 2023 več kot tretjina nujnih primerov, o katerih je v okviru evropske mreže varnih sob za uporabo drog poročalo 13 varnih sob za uporabo drog iz devetih držav članic EU, povezana s hkratno uporabo več snovi. Podatki evropske mreže podjetij za zbiranje brizg in analitične projekte ESCAPE kažejo, da se vzorci hkratne uporabe več snovi razlikujejo med državami in po vbrizganih opioidih. Medtem ko je bil heroin pogosto odkrit v brizgah skupaj z drugimi drogami ali adulteranti, so bili na lokacijah v Vilni (Litva) in Talinu (Estonija) novi sintetični opioidi pogosto edina aktivna spojina, odkrita v brizgah. V Solunu (Grčija) in Pragi (Češka) so pogosto našli samo buprenorfin ali buprenorfin skupaj z naloksonom, kar verjetno kaže na sestavo farmacevtskih pripravkov.
Spremembe pri proizvodnji in preprodaji lahko spremenijo evropski trg heroina
S prepovedjo gojenja vrtnega maka, ki so jo talibani uvedli aprila 2022, se je proizvodnja opija in heroina v Afganistanu, glavnem viru te droge v Evropi, močno zmanjšala, pri čemer Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) ocenjuje, da se je gojenje maka leta 2023 zmanjšalo za 95 %, in sicer z 232 000 hektarjev leta 2022 na 10 800 hektarjev. Novejši podatki UNODC kažejo, da je gojenje maka leta 2024 ostalo na zelo nizkih ravneh, in sicer pri 12 800 hektarjih. Če se bo to nadaljevalo, bo zmanjšana proizvodnja opija in heroina v Afganistanu verjetno vplivala na razpoložljivost heroina v Evropi, čeprav je težko napovedati, kdaj se bo to zgodilo in kako se bo to v različnih državah članicah EU poznalo. Na nedovoljen promet s prepovedanim heroinom iz Afganistana v Evropo vplivajo različni dejavniki, med katerimi so nekateri slabo razumljeni, kot so socialno-ekonomski položaj afganistanskih podeželskih kmetov in lastnikov zemljišč ter verjetna prisotnost zalog opija in heroina, ki jih je težko oceniti, ali spremembe preprodajalskih poti. Zaradi gospodarske in humanitarne krize v Afganistanu so lahko talibani izpostavljeni domačemu pritisku, da prekličejo prepoved, saj je bilo gojenje opija prej pomemben vir dohodka. Ti dogodki skupaj poudarjajo potrebo po izboljšanju spremljanja stanja na področju drog v Afganistanu. Agencija EUDA je na tem področju začela izvajati nov projekt za izboljšanje pripravljenosti in zagotavljanje strateških spoznanj oblikovalcem politik EU.
Številni kazalniki v Evropi kažejo, da se trg heroina v zadnjih desetih letih krči. Kljub velikim nihanjem pri zaseženih količinah dolgoročni trendi z vidika cene in čistosti ter števila zasegov kažejo, da se je ponudba v tem obdobju morda povečala glede na povpraševanje (glejte v nadaljevanju Podatki o trgu heroina in drugih opioidov). Vendar se, kot kažejo najnovejši podatki o zasegih iz Turčije in Bolgarije, ki sta ključni državi vzdolž glavne preprodajalske poti, pa tudi precejšnje zmanjšanje čistosti heroina leta 2023, to morda spreminja. Čeprav podatki morda kažejo na trenutno spreminjanje dinamike evropskega trga heroina, je potrebno nadaljnje spremljanje, da se ugotovi, ali je najnovejše dogajanje neposredna posledica motenj v ponudbi iz Afganistana ali drugih geopolitičnih dejavnikov ter kako se lahko ti nadalje razvijajo in kako lahko vplivajo na razpoložljivost heroina.
Za boljše razumevanje znakov sprememb na evropskem trgu heroina sta poleg omejitev ponudbe še vedno ključna vidika odpornost in prilagajanje trga. Poročila na primer kažejo, da so velike zaloge opija v Afganistanu morda pomagale omiliti takojšen učinek prepovedi (Razumevanje učinka talibanske prepovedi v zvezi z drogami). V povezavi s tem bi lahko zaradi visoke vrednosti evropskega trga heroina oskrba Evrope kratko- do srednjeročno postala do neke mere odporna, na drugih, manj donosnih trgih pa bi lahko takoj prišlo do manjše razpoložljivosti. Poleg tega so preprodajalske mreže zelo prilagodljive in utegnejo zaradi obsežne ruske invazije na Ukrajino in konfliktov na Bližnjem vzhodu (zlasti nedavnega dogajanja v Siriji) preusmeriti svoje poti. Na zunanjih in notranjih mejah Evrope preprodajalske mreže nižje v verigi še naprej uporabljajo različne načine delovanja za vnos heroina v države EU. Ti vključujejo skrivanje večjih količin v opremi in strojih, kot kaže nedaven bolgarski zaseg, uporabo lahkih zrakoplovov ter iskanje regionalnih in manjših letališč za premeščanje veleprodajnih količin znotraj Evropske unije, kot je bilo opaženo pri nedavnem irskem zasegu (glejte sliko 6.4, sliko 6.5 in razdelek Ponudba drog, njihova proizvodnja in predhodne sestavine – trenutno stanje v Evropi).
Opomba: Droge, ki sta jih zasegla irski nacionalni urad za droge in organizirani kriminal ter carinska služba irske davčne uprave.
Opomba: Droge, ki jih je zasegla nacionalna carinska agencija Bolgarije.
Zaradi morebitnega trajnega zmanjšanja ponudbe heroina iz Afganistana lahko kriminalne mreže, ki se ukvarjajo s preprodajo drog, poiščejo druge vire. Glede na količino opija in heroina, ki je bila proizvedena in preprodana iz Afganistana pred sedanjo prepovedjo, pa bi bilo heroin iz Afganistana težko v celoti nadomestiti s ponudbo iz drugih držav proizvajalk, kot je denimo Mjanmar. Čeprav ne gre za nov dogodek, je zanimivo, da je bilo ob različnih priložnostih komercialnim letalskim potnikom, ki so leta 2024 in v začetku leta 2025 leteli iz Tajske v države članice EU, zaseženo skupaj 60 kilogramov belega heroina, ki je bil domnevno proizveden v Mjanmaru ali blizu njega. To lahko kaže na to, da nekatere preprodajalske mreže v pričakovanju prihodnjega pomanjkanja v Afganistanu iščejo druge vire heroina. To se dogaja v času, ko naj bi se trgovinska menjava med Evropsko unijo in jugovzhodno Azijo razširila.
Zdravstvena vprašanja glede morebitne večje ponudbe in uporabe novih sintetičnih opioidov
Čeprav imajo novi sintetični opioidi trenutno v splošnem razmeroma majhno vlogo na trgu drog v Evropi, v nekaterih državah povzročajo precejšnje težave, obstajajo pa tudi znaki, da bi lahko imeli v prihodnosti večjo vlogo na področju problematike drog v Evropi. O sintetičnih opioidih, kot so fentanil in njegovi derivati (vključno s karfentanilom), ki so običajno veliko močnejši kot heroin, se v sistemu EU za zgodnje opozarjanje poroča že vrsto let. Pred kratkim se je v Evropi pojavil nov razred sintetičnih opioidov, nitazeni, od katerih so nekateri precej močnejši od fentanila. Od leta 2019 je v okviru sistema EU za zgodnje opozarjanje o prisotnosti nitazenov na trgih drog poročalo najmanj 21 držav članic EU (glejte Nove psihoaktivne snovi – trenutno stanje v Evropi). Število zasegov nitazenov v Evropi hitro narašča, odkrita količina nitazenov v obliki prahu pa se je leta 2023 potrojila na 10 kilogramov. Pomembno je tudi povečanje razpoložljivosti ponarejenih zdravil, ki vsebujejo nitazene, pri čemer je leta 2024 v okviru sistema EU za zgodnje opozarjanje najmanj 12 držav poročalo o povečanju količine zaseženih tablet. Ti proizvodi običajno posnemajo učinke zakonitih zdravil na recept, zlasti oksikodona in v manjšem obsegu benzodiazepinov, kot sta diazepam in alprazolam. Čeprav opioide v splošnem uporabljajo rizični uporabniki opioidov, obstaja zaskrbljenost, da bi se lahko razširili na širše prebivalstvo brez opioidne tolerance, vključno z mladimi. Leta 2023 so bili v okviru sistema EU za zgodnje opozarjanje na nove psihoaktivne snovi v najmanj 20 državah članicah EU, na Norveškem in v Turčiji odkriti novi sintetični opioidi. Istega leta je osem držav poročalo o škodi, povezani z nitazenskimi opioidi, vključno z zastrupitvami brez smrtnega izida in s smrtnim izidom, ter o izbruhih. Na Irskem in v Franciji so tudi poročali, da so se nitazenski opioidi zavajajoče prodajali kot heroin, leta 2024 pa so poročali o benzodiazepinih na Irskem, ki so bili povezani z zastrupitvami v skupnosti in zaporih med ranljivimi skupinami oseb, ki uporabljajo droge.
Novi sintetični opioidi, razen v nekaterih baltskih državah, trenutno niso zelo zastopani v rutinskih podatkih, ki so na voljo na ravni EU. Kljub temu dogajanje na tem področju vzbuja skrb, ker bi lahko te snovi v prihodnosti negativno vplivale na javno zdravje v Evropi. Leta 2022 in 2023 so nekatere severne in baltske države, vključno z Estonijo in Latvijo, poročale o povečanju razpoložljivosti sintetičnih opioidov in s tem povezanimi škodljivimi učinki, vključno s smrtmi, povezanimi z drogami. Leta 2023 so v Franciji, leta 2024 v Nemčiji ter v letih 2023 in 2024 na Švedskem in Norveškem poročali o nizu oziroma znatnem številu smrti in akutnih zastrupitev, povezanih z nitazeni. Ker so nitazenski opioidi zelo močni in novi, obstaja zaskrbljenost, da pri postopkih, ki se običajno uporabljajo v zvezi z obdukcijsko toksikologijo, morda ne bodo rutinsko odkriti. Zato obstaja možnost, da je število sporočenih smrti podcenjeno.
Izboljšanje pripravljenosti ostaja ključno za sposobnost Evrope, da se hitro odzove na izbruhe zastrupitev, povezane z močnimi sintetičnimi opioidi. Trenutno agencija EUDA razvija sistem za ocenjevanje zdravstvene in varnostne ogroženosti, prva poskusna ocena v okviru tega sistema, ki je bila osredotočena na nitazene in karfentanil v baltski regiji, pa je bila opravljena konec leta 2024. V oceni je bilo v okviru ključnih izsledkov ugotovljeno, da nitazeni postajajo vse bolj pomembna značilnost trga drog v Estoniji in Latviji ter da v Litvi še naprej prevladuje karfentanil. Zdi se, da sta ti snovi po upadu fentanila in heroina zapolnili prazen prostor, kar kaže na prilagodljivost lokalnih trgov drog. Estonija je ena redkih držav članic EU, v katerih je na trgu opioidov po zmanjšanju razpoložljivosti heroina okoli leta 2001, ko so talibani uvedli prejšnjo prepoved gojenja maka, prišlo do dolgoročne spremembe. Kljub temu je prepoved sčasoma prenehala veljati, zaradi česar se je heroin vrnil v večino drugih držav članic EU, kjer so trgi za to drogo precej veliki.
Obstajajo špekulacije, da bi zmanjšanje razpoložljivosti heroina v Evropi zaradi talibanske prepovedi gojenja maka v Afganistanu lahko ustvarilo pogoje za večjo razpoložljivost in uporabo sintetičnih opioidov. Glede na morebitne negativne posledice tega mora Evropa izboljšati svojo pripravljenost na zmanjšanje škode in druge izzive, ki bi jih taka sprememba na trgu lahko prinesla.
Zaskrbljenost na tem področju se nanaša na mešanje heroina z novimi sintetičnimi opioidi, zavajajočo prodajo novih sintetičnih opioidov in nadomestitev heroina z novimi sintetičnimi opioidi. Tovrstni dogodki bi med uporabniki opioidov lahko povečali tveganje za prevelik odmerek in neposredno smrt zaradi droge. V zvezi s tem velja omeniti, da je v Severni Ameriki v zadnjih letih zaradi močnih sintetičnih opioidov, predvsem derivatov fentanila, močno narasla z opioidi povezana umrljivost. Na podlagi prejšnjih primerov pretresov na trgu heroina pa je mogoče tudi, da bi se kot nadomestne snovi za heroin uporabljali stimulansi, kot so kokain in sintetični katinoni.
Čeprav sta verjetni posledici kakršnega koli zmanjšanja razpoložljivosti heroina povečana hkratna uporaba več drog in menjavanje snovi, bi bilo za preprečitev tega scenarija ključno razširiti hiter dostop do zdravljenja z opioidnimi agonisti in s tem povezane podpore ter programov zamenjave injekcijskih igel in brizg. Prav tako je še vedno pomembno omogočiti zadosten dostop do naloksona, da bi lahko ustrezno zdravili prevelike odmerke in preprečili neposredne smrti zaradi droge. Pomembno je še naprej spremljati droge, ki so na lokalnih trgih drog na voljo na maloprodajni ravni, da se lahko hitro prepoznajo spremembe pri snoveh za prodajo in odkrije prisotnost nevarnih serij. Pri tem bodo imeli še naprej ključno vlogo sistem EU za zgodnje opozarjanje ter novi sistemi agencije EUDA za opozarjanje na droge in ocenjevanje ogroženosti.
Večina ponudbe novih sintetičnih opioidov, na primer nitazenov, naj bi izvirala s Kitajske in bila namenjena preprodaji v Evropo. Kljub temu je znano, da se je v Evropi pojavila omejena proizvodnja sintetičnih opioidov, zato si je mogoče predstavljati, da bi se obstoječe zmogljivosti za proizvodnjo prepovedanih sintetičnih drog lahko uporabile za proizvodnjo sintetičnih opioidov, če bi bile razmere na trgu ugodne.
Za podrobnejši vpogled v dinamiko ponudbe heroina v Evropski uniji glejte dokument agencije EUDA in Europola iz leta 2024 Trg drog v EU: heroin in drugi opioidi – poglobljena analiza; glejte tudi dokument agencije EUDA Opioidi: zdravstveni in družbeni odzivi.
Ključni podatki in trendi
Razširjenost uporabe opioidov
- Ocenjuje se, da je opioide leta 2023 uporabljalo 0,3 % odraslega prebivalstva EU, tj. približno 860 000 uporabnikov (nespremenjeno glede na leto 2022).
Vključitev v zdravljenje zaradi uporabe heroina in drugih opioidov
- Leta 2023 je 72 000 uporabnikov, kar je 23 % vseh oseb, ki so se vključile v zdravljenje odvisnosti od drog v Evropi, kot glavni razlog za vključitev v specialistično obravnavo navedlo opioide. Heroin je bil glavna droga pri 12 000 (61 %) od 19 000 oseb, ki so se prvič vključile v zdravljenje in so kot glavno problematično drogo navedle konkreten opioid. 3 000 uporabnikov opioidov, ki so se prvič vključili v zdravljenje, ni navedlo glavne droge.
- Večina tistih, ki se odločijo za zdravljenje zaradi težav, povezanih z opioidi, so moški; moških je bilo 80 % vseh uporabnikov, ki so se leta 2023 vključili v zdravljenje in ki so kot glavno problematično drogo navedli opioide. Ta delež ostaja razmeroma nespremenjen in se je med letoma 2018 in 2023 le malo spreminjal.
- Zaradi prekinitev izvajanja storitev med pandemijo covida-19 bi bilo treba podatke o vključitvi v zdravljenje za obdobje 2020–2022 razlagati previdno. Kljub temu podatki kažejo, da se dolgoročni trend upadanja števila oseb, ki se vključujejo v zdravljenje zaradi uporabe heroina, nadaljuje (slika 6.6).
- V splošnem najnovejši evropski podatki kažejo, da čas med prvo uporabo heroina (v povprečju pri starosti 23 let) in prvo obravnavo zaradi težav, povezanih s heroinom (v povprečju pri starosti 38 let), znaša 15 let (13 pri ženskah in 16 pri moških). Med letoma 2018 in 2023 se je ta čas pri ženskah podaljšal za pet let, pri moških pa za šest let.
- Po ocenah 26 držav članic EU je bilo leta 2023 v zdravljenje z opioidnimi agonisti vključenih 511 000 uporabnikov (510 000 leta 2022).
Škodljivi učinki, povezani z uporabo opioidov
- Leta 2023 so bili opioidi, vključno s heroinom in njegovimi presnovki, pogosto skupaj z drugimi snovmi, prisotni v sedmih od desetih primerov smrti zaradi prevelikega odmerka, za katere so na voljo toksikološke informacije (glejte Neposredne smrti zaradi droge – trenutno stanje v Evropi). Opozoriti je treba, da so podatki na voljo samo za 19 držav članic EU.
- Heroin je bil leta 2023 še vedno tretja najpogosteje poročana droga pri obravnavi primerov akutne zastrupitve z drogo v bolnišnicah iz mreže Euro-DEN Plus, kar je 13 % vseh primerov, o katerih je bilo poročano. Leta 2023 so heroin našli v 18 od 22 sodelujočih bolnišnic iz Evropske unije in z Norveške (slika 6.7).
- O heroinu so v več kot petini obravnavanih primerov, povezanih z drogami, poročali iz bolnišnice v Droghedi (Irska) in dveh bolnišnic v Oslu (Norveška). Največ obravnavanih primerov, pri katerih je bil prisoten heroin, je bilo med moškimi, starimi od 25 do 45 let: leta 2023 v sedmih od 18 bolnišnic ni bilo uporabnika, mlajšega od 25 let. V polovici bolnišnic, ki so poročale o heroinu, je pri manj kot 7 % obravnavanih primerov, v katerih je bil prisoten heroin, šlo za ženske. Droge, o katerih so najpogosteje poročali skupaj s heroinom, so bile (odvisno od bolnišnice) benzodiazepini, kokain in amfetamin.
Podatki o trgu heroina in drugih opioidov
- Po porastu zasežene količine heroina leta 2021 (na 9,5 tone) je količina, ki so jo zasegle države članice EU, leta 2022 padla za 16 % na 8,0 tone, leta 2023 pa za dodatnih 33 % na 5,4 tone. V splošnem so države članice EU leta 2023 poročale o 17 000 zasegih heroina (21 500 zasegih leta 2022). O največjih količinah so poročali iz Belgije (2,9 tone), Francije (1,1 tone), Španije (322 kilogramov) in Italije (260 kilogramov). V Turčiji so leta 2023 zasegli 3,3 tone heroina, kar je 58 % manj kot leta 2022 (8 ton).
- Leta 2023 je povprečna čistost rjavega heroina na maloprodajni ravni znašala med 5 in 40 %, iz polovice držav pa so poročali o povprečni čistosti med 13 in 21 %. Indeksirani trendi kažejo, da je povprečna cena rjavega heroina med letoma 2013 in 2023 padla za 25 %. Čistost droge je v tem obdobju nihala in se leta 2023 opazno zmanjšala (slika 6.8).
- Leta 2023 je 20 držav v okviru sistema EU za zgodnje opozarjanje poročalo o 927 zasegih novih sintetičnih opioidov v skupni količini 22 kilogramov, kar je povečanje v primerjavi s 17 kilogrami, zaseženimi leta 2022. Zlasti količina nitazenov, zaseženih leta 2023, se je potrojila, in sicer s 3 na 10 kilogramov. Od 927 zasegov novih opioidov, o katerih je bilo poročano leta 2023, jih je 24 % vsebovalo karfentanil, 24 % protonitazen, 23 % metonitazen, 20 % pa tramadol. Od 22,0 kilograma zaseženih snovi je bilo 32 % karfentanila (7,0 kilograma), sledila pa sta mu protonitazen z 29 % (6,4 kilograma) in tramadol z 22 % (4,8 kilograma). Večino zasegov, o katerih so poročali, so izvedli v severni Evropi, pri čemer jih je bilo v Estoniji, Latviji in Litvi skupaj 77 %, zasegli pa so skupaj 76 % (16,7 kilograma) skupne količine.
- Leta 2023 je bilo poročano o približno 22 000 kršitvah, povezanih z uporabo ali posedovanjem heroina.
- Leta 2023 je bilo v Evropski uniji uničenih 14 obratov za proizvodnjo heroina (10 na Nizozemskem, 3 v Grčiji in 1 v Franciji). Vse lokacije naj bi delovale kot obrati za redčenje in pakiranje zavitkov heroina, ki so bili verjetno namenjeni prodaji v EU in državah, ki niso članice EU, zlasti v Združenem kraljestvu. Poleg tega je Češka poročala o uničenju dveh nedoločenih obratov za opioide.
Izvorni podatki
Podatki, uporabljeni za pripravo infografik in grafikonov na tej strani, so na voljo v nadaljevanju.
Celoten nabor izvornih podatkov za Evropsko poročilo o drogah za leto 2025, vključno z metapodatki in metodološkimi opombami, je na voljo v našem katalogu podatkov.
Podsklop teh podatkov, uporabljenih za pripravo infografik, grafikonov in podobnih elementov na tej strani, je na voljo v nadaljevanju.
