Zmanjševanje škode – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2025)

Zmanjševanje škode obsega ukrepe, programe in politike, katerih namen je zmanjšati zdravstveno, družbeno in gospodarsko škodo, ki jo posameznikom, skupnostim in družbam povzroča uporaba drog. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza ukrepov za zmanjševanje škode v Evropi, vključno s ključnimi podatki o zdravljenju z opioidnimi agonisti, programih zagotavljanja naloksona in varnih sobah za uporabo drog ter drugimi podatki. 

Ta stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2025, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravila agencija EUDA.

Table of contents/Search

Table of contents/Search

Search within the book

Operator

Any match

Exact term match only

Select any filter and click on Search to see results

Close

Zadnja posodobitev: 5. junij 2025

Področje zmanjševanja škode se srečuje z vse bolj dinamično problematiko drog

Uporaba prepovedanih drog prispeva k svetovnemu bremenu bolezni. Ukrepi za zmanjšanje tega bremena vključujejo preventivne dejavnosti, katerih namen je zmanjšati ali upočasniti začetek uporabe drog, in omogočanje zdravljenja tistim, ki so se zaradi uporabe drog znašli v težavah. V splošno zmanjševanje škode je vključen dopolnilni sklop pristopov, ki je namenjen zmanjševanju posledic drog za posameznike in skupnosti. Pri tem je poudarek na delu brez obsojanja tistih, ki uporabljajo droge, da bi zmanjšali tveganja zaradi ravnanj, ki so najpogosteje povezana s škodljivimi zdravstvenimi posledicami, ter splošneje spodbujali zdravje in dobrobit. Verjetno je najbolj znano razdeljevanje sterilne opreme osebam, ki si vbrizgavajo droge, da bi se zmanjšalo tveganje za okužbo z nalezljivimi boleznimi. Zdi se, da so te vrste pristopov sčasoma prispevale k razmeroma nizki (po mednarodnih standardih) stopnji novih okužb s HIV, ki so povezane z vbrizgavanjem drog v Evropi. Kljub temu vrzeli pri zagotavljanju storitev in vse večja uporaba stimulansov pomenijo za Evropo izziv pri doseganju ciljev SZO glede neprekinjene oskrbe med osebami, okuženimi s HIV (glejte Nalezljive bolezni, povezane z drogami – trenutno stanje v Evropi). Ker so se v zadnjem desetletju spremenili vzorci uporabe drog in značilnosti njihovih uporabnikov, je bilo treba v nekem obsegu prilagoditi tudi ukrepe za zmanjševanje škode, da bi se lotili reševanja širšega spektra tveganih ravnanj in zdravstvenih posledic. Med njimi sta zmanjševanje tveganj za prevelik odmerek drog, ki so povezana z nastajajočimi vzorci hkratne uporabe več snovi, vključno s kajenjem stimulansov, ter reševanje pogosto obsežnih in zapletenih zdravstvenih in socialnih težav, s katerimi se srečujejo osebe, ki uporabljajo droge in ki prihajajo iz bolj marginaliziranih ter socialno izključenih skupin prebivalstva.

Za zmanjšanje škode, ki jo povzročajo spreminjajoče se razmere na področju drog, so potrebni raznovrstni odzivi

Z uporabo prepovedanih drog so povezane kronične in akutne zdravstvene težave, ki jih lahko dejavniki, kot so lastnosti snovi, prisotnost adulterantov in patogenov, način uporabe, ranljivost posameznika in družbeno okolje, v katerem se droge uporabljajo, dodatno poslabšajo. Med kronične težave spadajo odvisnost in nalezljive bolezni, povezane z drogami, na drugi strani pa obstaja vrsta akutnih težav, med katerimi so mogoče najbolje dokumentirane težave zaradi prevelikega odmerka droge. Čeprav je uporaba opioidov med prebivalstvom razmeroma redka, je še vedno vzrok za velik delež obolevnosti in umrljivosti, povezanih z uporabo drog. Tveganja povečujeta tudi uporaba drog z vbrizgavanjem in hkratna uporaba več snovi. Skladno s tem je delo z uporabniki opioidov in tistimi, ki si vbrizgavajo droge, zgodovinsko gledano pomemben cilj ukrepov za zmanjševanje škode, pa tudi področje, na katerem so modeli zagotavljanja storitev najbolj razviti in ocenjeni.

Tako so v Evropi v zadnjih treh desetletjih nekatere storitve za zmanjševanje škode vse bolj vključene v splošno zdravstveno varstvo oseb, ki uporabljajo droge. Na začetku je bil poudarek na širitvi dostopa do zdravljenja z opioidnimi agonisti ter programov zamenjave injekcijskih igel in brizg v okviru odziva na zelo tvegano uporabo drog, osredotočenega predvsem na vbrizgavanje heroina in epidemijo okužb s HIV. Posodobljene skupne smernice agencij EUDA in ECDC glede preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni med osebami, ki si vbrizgavajo droge, priporočajo zagotavljanje zdravljenja z opioidnimi agonisti, da se prepreči širjenje okužb s hepatitisom C in HIV ter zmanjšata tvegano ravnanje pri vbrizgavanju in pogostost vbrizgavanja tako v skupnosti kot v zaporih. Smernice priporočajo tudi zagotavljanje sterilne opreme za vbrizgavanje skupaj z zdravljenjem z opioidnimi agonisti, da bi pri osebah, ki si vbrizgavajo opioide, povečali pokritost in učinkovitost ukrepov.

Zagotavljanje opreme za zmanjševanje škode običajno vključuje razdeljevanje sterilnih materialov, namenjenih zmanjševanju škode, povezane z nadaljevanjem uporabe drog, in se s spreminjanjem vzorcev uporabe drog razvija. V splošnem je predvideno v okviru večjih celostnih programov za zmanjševanje škode, običajno nizkopražnih programov, redko pa kot samostojen ukrep. Običajno so na voljo smernice glede pravilne uporabe teh pripomočkov, varnega odstranjevanja in manj tveganih načinov uporabe. Oprema za zmanjševanje škode v splošnem vključuje pripomočke, ki so potrebni za pripravo drog za uporabo, kot so filtri, kuhalniki in voda, pa tudi pripomočke za uporabo drog, vključno z injekcijskimi iglami in brizgami ter pipami in folijami. Za obravnavo in preprečevanje škodljivih posledic, povezanih z uporabo drog, so na voljo drugi pripomočki, kot so kompleti za oskrbo ran za obravnavo bakterijskih okužb zaradi vbrizgavanja in kompleti naloksona za ukrepanje ob prevelikih odmerkih. Trenutni dokazi kažejo na učinkovitost programov zamenjave injekcijskih igel in brizg ter programov „nalokson za domov“, podatki o vrednotenju v zvezi z drugimi predmeti za zmanjševanje škode pa so trenutno omejeni.

V zadnjih treh desetletjih so tako v nekaterih državah članicah EU pristopi k zmanjševanju škode postali obsežnejši ter vključujejo tudi druge ukrepe, med drugim nadzorovane varne sobe za uporabo drog in programe „nalokson za domov“, katerih namen je zmanjšati število smrti zaradi prevelikega odmerka (slika 13.1). Ukrepi za zmanjševanje števila smrti, povezanih z opioidi, vključujejo ukrepe, namenjene preprečevanju prevelikega odmerjanja, in ukrepe, osredotočene na preprečevanje smrti ob prevelikem odmerku (slika 13.2).

Varne sobe za uporabo drog so prostori, v katerih lahko uporabniki, ki si vbrizgavajo droge, to počnejo v higienskih razmerah pod nadzorom usposobljenega osebja. Poleg tega, da ponujajo možnost neposrednega ukrepanja ob prevelikih odmerkih na kraju samem in zagotavljajo sterilno opremo za vbrizgavanje, varne sobe za uporabo drog spodbujajo vključevanje v zdravljenje ter uporabo drugih zdravstvenih in socialnih storitev. V okviru nekaterih storitev se zagotavljata ozaveščanje in usposabljanje glede preprečevanja prevelikega odmerjanja, vključno z uporabo naloksona. Trenutni dokazi kažejo, da lahko varne sobe za uporabo drog prispevajo k zmanjšanju števila smrti, povezanih z drogami, dokazna podlaga pa se še naprej razvija, kar kaže na zapleteno naravo vrednotenja teh storitev (glejte tudi dokument Zdravstveni in družbeni odzivi: varne sobe za uporabo drog).

Programi „nalokson za domov“ združujejo usposabljanje glede tveganja za prevelik odmerek in njegovo obvladovanje ter razdeljevanje kompletov naloksona osebam, za katere je verjetno, da bodo priča prevelikemu odmerku opioidov, kot so osebe, ki uporabljajo droge, njihovi vrstniki, prijatelji in družinski člani. Programi „nalokson za domov“ so lahko namenjeni tudi drugim morebitnim prvim reševalcem ob prevelikem odmerku, kot so delavci terenskih služb, ki komunicirajo z osebami, ki uporabljajo droge, vključno z izvajalci zdravstvene dejavnosti, osebjem v zavetiščih za brezdomce in pravosodnimi policisti. Čeprav je v državah članicah EU za dajanje naloksona usposobljenih vse več posameznikov, so v nekaterih državah, kjer je na voljo, še vedno težave s pokritostjo in dostopom. Ob prevelikem odmerku, ki vključuje močne sintetične opioide, je lahko potreben več kot en odmerek naloksona. Trenutne smernice v skupnostnih okoljih priporočajo postopno dajanje odmerkov, da se tako omogoči čas za oceno odziva prizadetega med odmerki in po potrebi zagotovi umetno dihanje ali srčno-pljučno oživljanje (glejte tudi Smrti, povezane z opioidi: zdravstveni in družbeni odzivi).

V nekaterih državah obstajajo ustanove za testiranje drog, ki so bile ustanovljene, da bi ljudje bolje razumeli, katere snovi vsebujejo prepovedane droge, ki so jih kupili. Na primer tablete, kupljene kot MDMA, se lahko razlikujejo po jakosti, saj se vsebnost MDMA med serijami razlikuje, poleg tega pa so včasih prisotni adulteranti in druge droge. Ker so številni sintetični stimulansi in nove psihoaktivne snovi zdaj na nezakonitem trgu na voljo v podobnih praških ali tabletah, se lahko pri uporabnikih poveča tveganje, da ne bodo vedeli, kateri stimulans ali zmes snovi uporabljajo. Podatki služb za testiranje drog sicer niso reprezentativni za posamezno državo, vendar na primer kažejo, da se sintetični katinoni zdaj kupujejo namerno in da se včasih v manjšem obsegu uporabljajo kot adulteranti ali se zavajajoče prodajajo. Ljudje, ki kupujejo te snovi, pogosto ne vedo, katero vrsto sintetičnega katinona kupujejo, kar ustvarja nekaj negotovosti glede učinkov in zdravstvenih tveganj, ki so jim lahko izpostavljeni. Testiranje drog, ki je vključeno v varne sobe za uporabo drog, lahko doseže bolj marginalizirane skupine ljudi, ki uporabljajo droge in pri katerih zaradi močnejšega ali nepričakovanega opioida obstaja večje tveganje za prevelik odmerek. Službe za testiranje drog lahko skupaj z drugimi najsodobnejšimi kazalniki zagotavljajo vpogled v trenutne trende na trgu drog in nagnjenja uporabnikov, kar je pomembno za oblikovanje drugih pristopov za zmanjševanje škode, vključno s ciljno usmerjenimi sporočili in opozorili o tveganjih (glejte tudi razdelka Sintetični stimulansi – trenutno stanje v Evropi in MDMA – trenutno stanje v Evropi).

Vse večje povezovanje trgov novih psihoaktivnih snovi in prepovedanih drog ustvarja nove izzive na področju javnega zdravja. Primeri vključujejo konopljo, pomešano s polsintetičnimi kanabinoidi; stimulanse, pomešane z različnimi snovmi, včasih vključno s sintetičnimi katinoni; ketamin ali nove sintetične opioide, pomešane s heroinom ali zavajajoče prodajane kot heroin. Ker se lahko zastrupitve hitro razširijo, je postalo še pomembneje razumeti, kaj pomeni učinkovito obveščanje o tveganjih. Čeprav se lahko obseg zagotovljenih storitev razlikuje, vse službe za testiranje drog izvajajo neko obliko obveščanja o zdravstvenih tveganjih, pogosto z izdajanjem opozoril o analiziranih proizvodih, ki vsebujejo droge, in izmenjavo podatkov z drugimi deležniki. Cilj je preprečiti ali zmanjšati škodljive učinke na ravni posameznika (osebe, ki predloži snov v testiranje) in populacije (drugih, ki so lahko izpostavljeni isti snovi). Prihodnji koraki na tem področju lahko vključujejo usklajevanje in doseganje soglasja med evropskimi službami za testiranje drog glede določitve meril in pragov za to, kdaj in kako izdati opozorila, ter sprejetje z dokazi podprtih standardnih operativnih postopkov za obveščanje o zdravstvenih tveganjih. Ta vprašanja so proučena v priročniku, ki ga je agencija EUDA pripravila s pomočjo vseevropskega projekta informiranja o drogah v zvezi s strategijami obveščanja o zdravstvenih tveganjih za službe za testiranje drog.

Nekateri od teh ukrepov ostajajo sporni zaradi svojega pravnega statusa in spreminjajoče se narave dokazne podlage o učinkovitosti ukrepov z vidika rezultatov na področju zdravja. Pokritost s temi novejšimi ukrepi je zato znotraj posameznih držav in med njimi zelo neenakomerna, če pa ti ukrepi že obstajajo, jih najpogosteje najdemo v velikih mestih. V splošnem se pokritost s storitvami za zmanjševanje škode in dostop do njih, vključno z nekaterimi dolgo uveljavljenimi in razmeroma dobro dokumentiranimi modeli storitev, med državami članicami EU zelo razlikujeta, v nekaterih državah pa sta glede na ocenjene potrebe še vedno neustrezna.

Za spopadanje z izzivom, ki ga prinašajo močne sintetične droge, je potrebna večja pripravljenost. Močne sintetične snovi imajo v Evropi potencial za vse večje povzročanje škode, povezane z drogami, saj lahko namerna in nenamerna uporaba teh snovi v prahu ali zmeseh, ki se zavajajoče prodajajo kot druge droge, poveča tveganje za zastrupitev in smrt. To skupaj z vse zapletenejšimi vzorci hkratne uporabe več snovi dodatno prispeva k že tako velikim izzivom pri iskanju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje števila smrti zaradi prevelikega odmerka in akutnih zastrupitev, povezanih z drogami. Primer te vse večje zapletenosti je pojav zelo močnih nitazenskih opioidov v Evropi. Te snovi, ki so lahko močnejše od fentanila, so bile prisotne pri lokalno omejenih izbruhih zastrupitev v nekaterih delih Evrope ter so povzročile povečanje števila smrti, povezanih z drogami, v Estoniji in Latviji (glejte tudi Nove psihoaktivne snovi – trenutno stanje v Evropi).

Po odkritju skupkov prevelikih odmerkov, povezanih z nitazeni, ki so se junija 2024 v skupnosti in zaporih na Irskem prodajali kot tablete benzodiazepinov, je bilo izvedeno hitro obveščanje o tveganjih. To obveščanje so podprli nizkopražni programi, izvedeno pa je bilo tudi s puščanjem letakov na odprtih prizoriščih, kjer se uporabljajo droge, ter širjenjem informacij v družbenih medijih in na novičarskih platformah (slika 13.3). Gre za primer, kako se bodo morda morale službe zdaj hitreje in intenzivneje odzivati na izbruhe zastrupitev z drogami. Prisotnost tovrstnih zmesi in zavajajoča prodaja snovi na trgu poudarja nenehno potrebo po pregledovanju in prilagajanju pristopov k izvajanju nekaterih ukrepov za zmanjševanje škode. Agencija EUDA razvija nov evropski sistem opozarjanja na droge, ki bo z uporabo hitre izmenjave informacij, ciljno usmerjenih opozoril in drugih sporočil o tveganjih podprl dejavnosti za pripravljenost ter odzivanje EU in posameznih držav članic na resna tveganja, povezana z drogami.

Click to enlarge the image

Close

Glede na mogoč razvoj dogodkov na trgu sintetičnih opioidov bi pripravljenost lahko splošneje okrepili s pregledom trenutnih načrtov za odzivanje na morebitno povečanje razpoložljivosti in uporabe sintetičnih opioidov ali škode, povezane s temi snovmi. To bi lahko vključevalo izboljšanje zmogljivosti za toksikološke analize, pošiljanja opozoril in pripravljenosti reševalcev na terenu.

Kjer so varne sobe za uporabo drog vzpostavljene, se lahko proučijo tudi morebitne koristi in tveganja, ki jih prinaša zagotavljanje storitev testiranja drog. Tako povezovanje storitev postaja vse pogostejše. V okviru raziskave med varnimi sobami za uporabo drog v Evropi jih je približno tretjina poročala o zagotavljanju storitev testiranja drog na kraju samem, nadaljnja polovica pa o napotitvi na zunanjo službo.

Različni vzorci uporabe stimulansov, povezani s težavami pri izvajanju ukrepov za zmanjševanje škode

Zmanjšanje tveganj, povezanih z vbrizgavanjem drog, je bilo vedno pomemben cilj ukrepov za zmanjševanje škode, saj so modeli storitev razmeroma dobro razviti in podprti z dokazi. Vendar tudi na tem področju spremembe pri načinih uporabe drog ustvarjajo nove izzive za učinkovito izvajanje storitev. V zadnjem desetletju je v sedmih evropskih mestih v šestih državah članicah EU prišlo do izbruhov okužb s HIV, povezanih z vbrizgavanjem prepovedanih sintetičnih stimulansov. Uporaba stimulansov je povezana s potencialno večjo pogostostjo vbrizgavanja kot pri uporabi heroina, dodatna zdravstvena tveganja pa prinašata tudi drobljenje ter raztapljanje crack kokaina in drugih tablet za vbrizgavanje. Ti vzorci uporabe sprožajo različna vprašanja o na primer vrsti ter ustreznosti injekcijskih igel in brizg, ki so na voljo ljudem na odprtih uličnih prizoriščih uporabe in preprodaje drog, kjer je zdaj hkratna uporaba več snovi nova normalnost. Poleg tega poudarjajo potrebo po razmeroma visoki ravni storitev za zmanjševanje škode, da bi tovrstne izbruhe preprečili in jih hitro obvladali. To je na primer v tem trenutku pomembno, ker je zagotavljanje zamenjave injekcijskih igel v nekaterih državah članicah EU še vedno nezadostno.

Sintetične stimulanse in različne druge snovi uporabljajo v okviru seksualizirane uporabe drog za lajšanje in intenzivnejše doživljanje spolnih odnosov različne skupine, večinoma pa to velja za majhne podskupine moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar je znano kot „kemseks“. Čeprav ta opredelitev ni natančna, se običajno nanaša na okolja ali dogodke, na katerih lahko pride do zelo tveganega jemanja drog in zelo tveganega spolnega vedenja. To lahko sega od stimulansov, kot so metamfetamin, kokain in sintetični katinoni, do alkohola, depresorjev, kot je GHB/GBL, in snovi z disociativnimi učinki, kot je ketamin. Čeprav je razširjenost kemseksa težko oceniti, informacije iz raziskovalnih študij kažejo, da gre za problematiko, ki je prisotna po vsej Evropi, čeprav v majhnem obsegu in med posebnimi podskupinami, ki uporabljajo droge. Sodelovanje z osebami, pri katerih so prisotne te oblike zelo tveganega ravnanja, in zagotavljanje učinkovitih ukrepov za zmanjševanje škode sta še vedno težavni iz različnih razlogov, vključno s pomanjkanjem celostnega zagotavljanja storitev na številnih mestih, zaradi česar je treba razviti prilagojene ukrepe za zmanjševanje škode. To poudarja pomembnost močnih večagencijskih partnerstev med tistimi, ki zagotavljajo storitve na področju spolnega zdravja, in tistimi, ki zagotavljajo storitve za zmanjševanje škode, povezane z drogami.

Zaradi nastajajočih groženj za javno zdravje je potreben nadaljnji razvoj pristopov za zmanjševanje škode

Čeprav je konoplja prepovedana droga, ki se v Evropi najpogosteje uporablja, je mogoče trditi, da je to tudi področje, na katerem pogosto primanjkuje nasvetov in ukrepov za zmanjševanje škode. V Evropi uporabniki konopljo običajno kadijo skupaj s tobakom, z vidika pristopov za zmanjšanje škode pa bi bilo smiselno razmisliti o tem, kateri bi bili lahko učinkoviti ukrepi za zmanjšanje škodljivih posledic, povezanih s kajenjem. Ker se v splošnem vrste in oblike proizvodov iz konoplje, ki so na voljo v Evropi, še naprej spreminjajo, se spreminjajo tudi premisleki o posledicah tega za ukrepe za zmanjševanje škodljivih učinkov. V splošnem so proizvodi iz konoplje (tako hašiš kot marihuana) zdaj močnejši, tj. vsebujejo več THC, kot v preteklosti, zelo močni proizvodi iz konoplje pa so povezani z akutnimi in kroničnimi škodljivimi učinki. Poleg tega postajajo proizvodi vse bolj raznovrstni, saj so zdaj na voljo v obliki užitnih proizvodov, e-tekočin in izvlečkov, prav tako pa se je povečala razpoložljivost polsintetičnih kanabinoidov. Zaradi teh sprememb nastajajo novi izzivi pri opredeljevanju učinkovitih ukrepov za zmanjševanje škode in priložnosti za njihovo izvajanje.

Konoplja ni edino področje, na katerem bi lahko pristopi za zmanjševanje škode imeli pomembnejšo vlogo. Kot je navedeno drugje v letošnjem evropskem poročilu o drogah, obstajajo tudi znaki vse večjega zanimanja uporabnikov za širši sklop snovi. Te snovi lahko povzročijo škodo, nekateri vzorci uporabe pa verjetno povečujejo tveganje za nastanek škodljivih posledic, kar ustvarja priložnosti za oblikovanje pristopov za zmanjševanje škode.

Čeprav sta vzpostavitev in ohranjanje nekaterih ukrepov za zmanjševanje škode, kot so nadzorovane varne sobe za uporabo drog, v nekaterih evropskih državah še vedno sporna, je v veliki meri sprejeto, da so z dokazi podprti ukrepi za zmanjševanje škode pomemben sestavni del uravnoteženih politik na področju drog. Kljub temu bo številnim državam koristilo, če bodo povečale pokritost z ukrepi za zmanjševanje škode. Ključna področja za nadaljnji razvoj in obravnavo politik tako ostajajo okoliščine, v katerih delujejo službe za zmanjševanje škode, dokazna podlaga, ki jih podpira, in določitev standardov za kakovost oskrbe na tem področju. Kar zadeva prihodnost, spreminjajoče se grožnje za javno zdravje, ki izhajajo iz dinamičnih evropskih trgov prepovedanih drog, poudarjajo nenehno potrebo po oblikovanju in ocenjevanju novih pristopov ter razvijajočih se modelov zagotavljanja storitev, ki varujejo zdravje ljudi pred tveganji za škodljive posledice, ki izhajajo iz vse bolj zapletenih vzorcev uporabe drog ter novih snovi in zmesi ali ki so povezane s posebnimi podskupinami ali okolji.

Dokument agencije EUDA Zdravstveni in družbeni odzivi na problematiko drog: evropski vodnik vsebuje podrobne informacije o obstoječih dokazih o sorazmerni učinkovitosti zmanjševanja škode in drugih oblikah ukrepanja.

Ključni podatki in trendi

Programi zamenjave injekcijskih igel in brizg

• Programi zamenjave injekcijskih igel in brizg so široko dostopen in standarden sestavni del storitev za zmanjševanje škode. Leta 2023 so bili ti programi vzpostavljeni v vseh državah članicah EU in na Norveškem. Pokritost z injekcijskimi iglami in brizgami ter dostop do njih ostajata izziv, saj je leta 2023 le sedem od 25 držav z razpoložljivimi podatki doseglo cilj SZO glede zagotavljanja storitev (slika 13.4); samo pet od teh držav sporoča tudi podatke o dostopu do zdravljenja z opioidnimi agonisti.

Zdravljenje z opioidnimi agonisti

• Zdravljenje z opioidnimi agonisti je učinkovita oblika zdravljenja odvisnosti od opioidov, poleg tega pa gre tudi za model zagotavljanja storitev, ki obravnava nekatere cilje glede zmanjševanje škode. Zdravljenje z opioidnimi agonisti je uveljavljen ukrep, ki se izvaja v vseh evropskih državah in je priznan kot zaščitni dejavnik pri preprečevanju smrti zaradi prevelikega odmerka opioidov. Kljub temu je leta 2023 le 15 od 23 držav z razpoložljivimi podatki doseglo cilj SZO glede zagotavljanja storitev (slika 13.4); samo deset od teh držav sporoča tudi podatke o dostopu do zagotavljanja injekcijskih igel in brizg.
• V evropskih klinikah za zdravljenje odvisnosti se predpisujejo različna zdravila z opioidnimi agonisti, med njimi pa je najpogostejši metadon, saj ga jemlje približno 55 % oseb, ki se zdravijo z opioidnimi agonisti, dodatnih 35 % pa se zdravi z zdravili na osnovi buprenorfina.

Programi „nalokson za domov“

• Do leta 2023 je o izvajanju programov „nalokson za domov“, namenjenih preprečevanju smrti zaradi prevelikega odmerka, poročalo 15 evropskih držav. Leta 2024 so se na Hrvaškem in Finskem začeli izvajati pilotni programi „nalokson za domov“, v Luksemburgu pa so uvedli „nalokson za domov“ ob izpustitvi iz zapora.
• Nalokson je bil na voljo v obliki pršila za nos v 17 od teh držav, ne pa tudi v Litvi. V 15 državah je bil na voljo v obliki odmerka 1,8 mg/0.1 ml, v petih državah pa tudi v obliki odmerka 1,26 mg/0.1 ml.
• Formulacije naloksona za vbrizgavanje so bile na voljo v sedmih državah, pri čemer so o vialah z 0,4 mg/ml poročali v petih državah, o brizgah, ki so vsebovale pet odmerkov, pa so poročali na Irskem in v Franciji (slika 13.5).
• Na Danskem, v Franciji, Italiji in na Švedskem je po poročilih nalokson na voljo brez recepta.

Službe za testiranje drog

• O zagotavljanju neke vrste službe za testiranje drog poroča dvanajst evropskih držav. Te službe delujejo v različnih okoljih, med drugim na festivalih, v varnih sobah za uporabo drog in na stalnih lokacijah v skupnosti.
• Službe za testiranje drog poskušajo preprečiti škodo tako, da ljudem omogočijo ugotoviti, katere kemikalije so prisotne v prepovedanih snoveh, ki so jih kupili. Njihov cilj je tudi zagotoviti dostop do svetovanja ali kratkotrajnih ukrepov, čeprav to ni vedno mogoče. Te službe uporabljajo različne analitične tehnike, ki segajo od naprednih tehnologij, s katerimi lahko pridobijo podatke o jakosti in vsebnosti najrazličnejših snovi, do metod, ki preprosto pokažejo prisotnost ali odsotnost konkretne droge (slika 13.6). Informacije, ki jih zbirajo službe, zagotavljajo tudi najsodobnejši vpogled v trende na trgu drog in nagnjenja uporabnikov.

Varne sobe za uporabo drog

• Čeprav so nadzorovane varne sobe za uporabo drog v strategiji EU za boj proti drogam za obdobje 2021–2025 prepoznane kot inovativen pristop k zmanjševanju tveganj in škode pri skupinah prebivalstva z visokim tveganjem, je njihova vzpostavitev v nekaterih državah še vedno težavna. Leta 2024 so varne sobe za uporabo drog delovale v 13 državah članicah EU in na Norveškem (slika 13.7). Nekatere od teh zagotavljajo tudi storitve za testiranje drog, da se preprečijo tveganja za prevelik odmerek, na primer zaradi drog z zelo močnim učinkom, adulterantov ali nepričakovanih snovi.
• Spremljanje značilnosti in potreb uporabnikov varnih sob za uporabo drog na evropski ravni je zaradi lokalnih razlik zahtevno. Vendar pa agencija EUDA in evropska mreža varnih sob za uporabo drog sodelujeta pri usklajenem zbiranju podatkov. Podatki, ki jih je sporočilo 12 tovrstnih varnih sob v Evropi, kažejo, da je večina uporabnikov moških, starih od 40 do 49 let. V nekaterih državah obstajajo specializirane ustanove za ženske in transspolne uporabnike.
• Leta 2023 je 13 varnih sob za uporabo drog poročalo o 346 nujnih primerih, od katerih jih je bila približno tretjina povezana s hkratno uporabo več snovi.

Ukrepi v zaporih

• Podatki agencije EUDA o ukrepih za zmanjševanje škode in zdravljenje, ki so bili leta 2023 na voljo v zaporih, kažejo, da je bilo neprekinjeno zdravljenje z opioidnimi agonisti na voljo v vseh državah članicah EU (razen na Slovaškem) ter na Norveškem in v Turčiji. Začetek zdravljenja z opioidnimi agonisti v zaporu ni bil dovoljen v treh državah (v Bolgariji, Latviji in na Slovaškem). Programi zamenjave injekcijskih igel in brizg so bili v zaporih na voljo v treh državah: v vseh zaporih v Španiji in Luksemburgu (en zapor) ter v enem ženskem zaporu v Nemčiji. Nalokson za domov je bil leta 2023 na voljo v sedmih državah (v Nemčiji, Estoniji, na Irskem, v Franciji, Italiji, Litvi in na Norveškem) (slika 13.8).
• V Luksemburgu je bil septembra 2024 uveden program za razdeljevanje naloksona za domov ob izpustitvi iz zapora.

Izvorni podatki

Podatki, uporabljeni za pripravo infografik in grafikonov na tej strani, so na voljo v nadaljevanju.

Celoten nabor izvornih podatkov za Evropsko poročilo o drogah za leto 2025, vključno z metapodatki in metodološkimi opombami, je na voljo v našem katalogu podatkov.

Podsklop teh podatkov, uporabljenih za pripravo infografik, grafikonov in podobnih elementov na tej strani, je na voljo v nadaljevanju.

Popravek. Odmerka naloksona v pršilu za nos sta bila 27. oktobra 2025 popravljena tako, da sta prebrala 1,8 mg/0,1 ml in 1,26 mg/0,1 ml.