Nalezljive bolezni, povezane s prepovedanimi drogami – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2025)
Ljudje, ki si vbrizgavajo droge, so zaradi skupne uporabe pripomočkov za uporabo drog izpostavljeni tveganju za okužbo. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza nalezljivih bolezni, povezanih z drogami, v Evropi, vključno s ključnimi podatki o okužbah z virusi HIV ter hepatitisa B in C.
Ta stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2025, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravila agencija EUDA.
Zadnja posodobitev: 5. junij 2025
Nalezljive bolezni, povezane z uporabo drog, ostajajo izziv
Osebe, ki si vbrizgavajo droge, so prek skupne uporabe pripomočkov za uporabo drog izpostavljene velikemu tveganju za okužbo z virusoma hepatitisa B in C (HBV in HCV) ter virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Te okužbe lahko povzročijo kronične bolezni, ki lahko privedejo do hudih zdravstvenih težav, vključno s smrtjo.
Vrzeli v zmanjševanju škode in uporaba stimulansov ovirajo doseganje ciljev trajnostnega razvoja na področju virusa HIV v EU
Nove prijave okužb z virusom HIV so kazalnik ravni prenosa virusa, pa tudi ustrezne ravni potrebnih preventivnih ukrepov. Medtem ko se je skupno število prijav okužb z virusom HIV v Evropski uniji, povezanih z vbrizgavanjem drog, leta 2023 zmanjšalo na 980 (1 088 leta 2022), je stopnja prijav ostala na ravni pred pandemijo covida-19, in sicer pri 2,18 na milijon prebivalcev (slika 10.1). To je morda deloma posledica vrnitve na prejšnje ravni storitev, k temu pa je morda prispevalo tudi povečano gibanje oseb z znano diagnozo okužbe z virusom HIV v evropskih državah po obsežni ruski invaziji na Ukrajino. Te podatke je treba razlagati previdno, saj ni nujno, da kažejo na povečanje števila novih okužb. Prav tako ni nujno, da postavljajo pod vprašaj dolgoročno upadanje števila prijav okužb z virusom HIV.
Danes se za bistvene pri zmanjševanju prenosa virusa HIV med osebami, ki si vbrizgavajo droge, štejejo pristopi za zmanjševanje škode, zlasti zagotavljanje sterilne opreme, vključno z njihovim razdeljevanjem v zaporih in lekarnah. Kljub temu več vprašanj zdaj poudarja potrebo po ponovnih prizadevanjih v Evropski uniji za izboljšanje storitev za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni in ohranjanje dosežkov na področju preprečevanja prenosa virusa HIV iz preteklih let. Med njimi sta upadajoča razpoložljivost sterilne opreme za vbrizgavanje v nekaterih državah in neustrezna geografska pokritost. Razpoložljivi podatki kažejo, da v dveh tretjinah držav članic EU letno povprečno število razdeljenih sterilnih brizg na osebo, ki si vbrizgava droge, še vedno ne dosega cilja SZO in da se je to število v nekaterih primerih zmanjšalo (slika 10.2). Tudi geografska pokritost (slika 10.3) zagotavljanja sterilnih brizg je v več državah, vključno z Bolgarijo, Hrvaško, Ciprom, Litvo, Madžarsko, Malto, Poljsko, Romunijo in Slovaško, še vedno neustrezna. V Bolgariji, kjer so še vedno prisotne težave pri financiranju zmanjševanja škode in s tem povezanim javnim naročanjem, so službe za obravnavo odvisnosti od drog poročale o znatnem povečanju stopnje pozitivnosti na HIV, ki je posredno merilo razširjenosti HIV pri osebah, ki si vbrizgavajo droge, leta 2023 pa je ta stopnja v glavnem mestu Sofiji znašala 16 %. Poleg tega se v Evropi še naprej opaža vse večja razpoložljivost različnih stimulansov, vključno s kokainom, amfetaminom, sintetičnimi katinoni in v manjšem obsegu metamfetaminom. Vbrizgavanje stimulansov je povezano s pogostejšimi in škodljivejšimi vzorci uporabe drog z vbrizgavanjem. V zadnjem desetletju je v Evropi prišlo do vsaj sedem dokumentiranih izbruhov okužb z virusom HIV, ki jih je mogoče pripisati vbrizgavanju stimulansov (slika 10.4). Ker se razpoložljivost stimulansov še naprej povečuje, tveganje za nadaljnje izbruhe prispeva k izzivom na področju preprečevanja okužb z virusom HIV, ki jih prinašajo dolgotrajne težave z opioidi v Evropi. Nazadnje, izkušnje Evrope z izbruhi okužb z virusom HIV, povezanimi z vbrizgavanjem stimulansov, kažejo, da so za preprečevanje in obvladovanje tovrstnih dogodkov potrebne razmeroma visoke ravni zagotavljanja storitev za zmanjševanje škode. Posledica tega je, da so države z neustreznimi ravnmi storitev glede na velikost njihovih ocenjenih težav z uporabo drog z vbrizgavanjem še vedno bolj izpostavljene morebitnim izbruhom okužb z virusom HIV.
Poleg pripravljenosti na izbruhe bolezni v Evropski uniji ostaja izziv tudi povezovanje vseh HIV-pozitivnih uporabnikov drog z zdravljenjem. Ocene iz študij seroprevalence, opravljenih med letoma 2021 in 2023, so pokazale več kot 15-odstotno razširjenost virusa HIV med osebami, ki si vbrizgavajo droge, v Estoniji, Grčiji, Latviji, Litvi, na Poljskem in v Romuniji. Cilji SZO glede neprekinjene oskrbe med osebami, okuženimi z virusom HIV, so do leta 2030 testirati 95 % oseb, okuženih z virusom HIV, vključiti 95 % teh oseb v protiretrovirusno zdravljenje in pri 95 % doseči supresijo virusa, da bi podprli doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Leta 2023 so države članice EU poročale o 186 prijavah aidsa, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem (0,41 na milijon prebivalcev), kar kaže na pozno diagnozo okužbe z virusom HIV, slab dostop do zdravljenja ali slabo upoštevanje navodil pri nekaterih bolnikih, ki prispevajo k preprečljivi bolezni in smrti. Stopnje prijav aidsa, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem, so v Bolgariji, Grčiji, na Cipru, v Latviji, Litvi in Romuniji presegle 1 na milijon, kar kaže na velike vrzeli v neprekinjeni oskrbi te ključne populacije, okužene z virusom HIV.
Zmanjševanje kroničnih okužb z virusom hepatitisa C, povezanih z drogami, na ravni mest
V Evropi so osebe, ki si vbrizgavajo droge, tudi močno obremenjene z okužbami s kroničnim virusnim hepatitisom, vbrizgavanje pa je še vedno najpogostejši dejavnik tveganja za nove diagnoze okužb s HCV. V okviru nedavne študije je bilo ugotovljeno, da je vsaj 36 % celotne razširjenosti kroničnih okužb s HCV v državah članicah EU, na Norveškem in Islandiji povezanih z vbrizgavanjem drog. Obstajajo tudi dokazi, da se lahko s storitvami za zmanjševanje škode, kot so programi zamenjave injekcijskih igel in brizg, ter zagotavljanjem zdravljenja z opioidnimi agonisti zmanjša tveganje za prenos HCV. Kot je bilo že navedeno, se pokritost s temi ukrepi in dostop do njih med evropskimi državami zelo razlikujeta (slika 10.3). Pri obravnavanju škode, povezane z okužbo s HCV, je pomembno, da se odkrijejo osebe, ki imajo kronično okužbo, saj obstaja pri njih tveganje za cirozo in raka, poleg tega pa lahko virus s skupno uporabo pripomočkov za vbrizgavanje, ki so bili v stiku z njihovo krvjo, prenesejo na druge. Vendar v številnih državah obstajajo ovire za vključitev v testiranje na HCV in z njim povezano zdravljenje, zaradi česar se številne okužbe s tem virusom ne odkrijejo in zdravijo.
Za spremljanje učinka preprečevanja škode in zdravljenja so koristni časovni trendi razširjenosti viremične ali aktivne okužbe s HCV med osebami, ki si vbrizgavajo droge. Agencija EUDA spremlja napredek prek svojega barometra za izkoreninjenje virusnega hepatitisa. Med državami, ki poročajo agenciji EUDA, imajo Španija, Švedska in Norveška dokaze o znatnem zmanjšanju viremične razširjenosti HCV skozi čas, ki se v študijah seroprevalence na ravni mest med osebami, ki si vbrizgavajo droge in uporabljajo storitve za zmanjševanje škode, meri s HCV-RNK. V Stockholmu se je zmanjšala s 64 % leta 2015 na 30 % leta 2021, v Madridu pa z 41 % na 20 % med letoma 2015 in 2022. Največje zmanjšanje je bilo opaženo v Oslu, kjer se je s 46 % leta 2015 zmanjšala na 7 % leta 2023 in tako dosegla cilj 80-odstotnega zmanjšanja, ki ga je določila SZO. V glavnem zaporu v Luksemburgu, kjer je uporaba drog pogost vir izpostavljenosti HCV, se je razširjenost HCV-RNK pri presejanju v okviru sprejemov zmanjšala z 10 % leta 2015 na manj kot 5 % leta 2021. O teh spodbudnih trendih poročajo mesta, kjer je bil za ključno skupino uporabnikov drog uveden decentraliziran in celosten pristop k preprečevanju, testiranju in zdravljenju. V mestih so prisotni različni vidiki tega pristopa, ki so podprti v skupnih smernicah agencij EUDA in ECDC (glejte v nadaljevanju), pri čemer na primer Madrid ljudem, ki se obrnejo na terenske službe, zagotavlja večji dostop do zmanjševanja škode ter ponuja brezplačno testiranje in individualizirane napotitve na oskrbo, kadar je potreben obisk bolnišnice. V Stockholmu se na isti lokaciji, kolikor je to mogoče, ponujata testiranje in zdravljenje. Cilj Luksemburga je poskrbeti, da tisti, ki jim je postavljena diagnoza v zaporu, zaključijo zdravljenje in da se jih po izpustitvi poveže z zdravstvenimi storitvami. V splošnem je cilj decentraliziranega in celostnega pristopa ohraniti veliko pokritost z vidika zagotavljanja preprečevanja in zmanjševanja škode, da se preprečijo ponovne okužbe. Čeprav so za ta pristop potrebna zadostna finančna sredstva, se na številne načine šteje za stroškovno učinkovitega, saj lahko reši življenja in dolgoročno zmanjša obremenitev drugih virov.
Skupki spolno prenosljivih okužb poudarjajo potrebo po celostni oskrbi oseb, ki uporabljajo droge
Pred kratkim so v Luksemburgu med osebami, ki uporabljajo droge, odkrili povečan pojav sifilitičnih okužb, tj. spolno prenosljivih bakterijskih okužb. Med novembrom 2023 in septembrom 2024 je bilo skupaj odkritih 23 primerov. Med temi primeri je bilo osem žensk, od katerih so nekatere poročale, da se zaradi financiranja uporabe drog ukvarjajo s spolnim delom; te ženske so se štele za marginalizirane ter niso bile v stiku z običajnimi zdravstvenimi službami. Kljub splošni visoki ravni služb za zmanjševanje škode v Luksemburgu pojav tega povečanega pojava okužb in njegove povezave z uporabo drog poudarjajo ranljivost marginaliziranih skupin, ki morda ne dostopajo do zdravstvenih storitev. Ta pojav tudi kaže, da bi ob neizvedbi preiskave izbruha virusa HIV povečan pojav okužb morda ostal neodkrit. To po drugi strani povečuje možnost, da obstajajo podobne večje pojavnosti, ki jih niso odkrili.
V okviru drugih skupin je uporaba prepovedanih stimulansov in drugih drog za lajšanje skupinskih spolnih odnosov, ki včasih trajajo dalj časa, v majhni podskupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi, znana kot „kemseks“. Droge, povezane s to prakso, vključujejo sintetične stimulanse ter snovi z depresorskimi in disociativnimi učinki, pri čemer se lahko pojavljata tako tvegano jemanje drog kot tudi tvegano spolno vedenje, zato je to pomembno področje za ozaveščanje in zmanjševanje škode. Ljudje so zaradi zelo tvegane uporabe nekaterih od teh drog, vključno z vbrizgavanjem, izpostavljeni tveganju za nalezljive bolezni. To vključuje viruse, ki se prenašajo s krvjo, kot sta HIV in HCV, pa tudi druge bolezni, kot so opičje koze, griža in hepatitis A, katerih večjo pojavnost so leta 2023 v več državah članicah EU odkrili pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Poleg tega so uporabniki izpostavljeni večjemu tveganju za akutno zastrupitev z drogami in druge zdravstvene težave. Osebe, ki na ta način uporabljajo droge, se pogosto ne zdravijo v klinikah za obravnavo odvisnosti od drog, so pa lahko v stiku z drugimi službami, vključno s službami na področju spolnega zdravja.
Kadar je to klinično primerno, smernice agencij EUDA in ECDC kot del preventivnih storitev podpirajo zagotavljanje cenovno ugodne in dostopne predekspozicijske profilakse za preprečevanje okužb z virusom HIV vsem, ki jo potrebujejo, vključno z osebami, ki uporabljajo droge. Kljub temu se dokazi o optimizirani uporabi predekspozicijske profilakse za osebe, ki si vbrizgavajo droge, še vedno zbirajo. Smernice v primeru morebitnih dogodkov izpostavljenosti podpirajo tudi dostop do profilakse za virus HIV po izpostavljenosti. Nižjepražni programi, ki si prizadevajo za profilakso pred izpostavljenostjo in po njej, se lahko pogosto srečujejo s težavami pri financiranju zdravljenja, kar lahko pomeni izziv za prizadevanja za preprečevanje, kadar so ta zdravljenja klinično indicirana.
Ker je zagotavljanje učinkovitih odzivov za zmanjšanje škode pri ljudeh, izpostavljenih tem z drogami povezanim dejavnikom tveganja, še vedno težavno, je treba razviti prilagojene ukrepe. V Evropi se storitve obravnave odvisnosti od drog in težav s spolnim zdravjem običajno financirajo ločeno, imajo različna merila za upravičenost do njih in se redko izvajajo na istem mestu. To otežuje celostno oskrbo oseb, ki so izpostavljene dvojnemu tveganju, in sicer v zvezi z nezaščitenimi spolnimi odnosi ter zelo tvegano uporabo drog v okviru seksualizirane uporabe drog.
Za dosego ciljev SZO so potrebne večje naložbe na področju evropskih služb za boj proti drogam
Oblikovalci politik EU so se zavezali izvajanju svetovnih strategij SZO na področju zdravstva za odpravo aidsa ter epidemij virusnega hepatitisa in spolno prenosljivih okužb do leta 2030. Za dosego teh ciljev pa bodo potrebne še večje naložbe v storitve za zmanjševanje škodljivih učinkov, testiranje ter povezavo z ustrezno oskrbo in zdravljenjem, saj ponudba v številnih državah še vedno ni zadostna. Zato so potrebna večja prizadevanja za preprečevanje prihodnjih izbruhov okužb in zmanjšanje prenosa virusa ter s tem zmanjšanje bremena bolezni, povezanih z okužbami s HIV, HCV, HBV in drugimi okužbami med osebami, ki si vbrizgavajo droge.
Skupne smernice agencij EUDA in ECDC glede preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni med osebami, ki si vbrizgavajo droge, podpirajo izvajanje prilagojenih storitev preprečevanja, testiranja in zdravljenja v skupnosti. To vključuje testiranje zunaj formalnih zdravstvenih ustanov, na primer v okviru terenskih služb, in poudarja, da je bolj celosten pristop k testiranju in povezovanju z oskrbo učinkovit način za zmanjšanje trajne neenakosti na področju zdravja. Danes se pri zmanjševanju prenosa nalezljivih bolezni med osebami, ki si vbrizgavajo droge, za bistvene štejejo pristopi vključujočega zmanjševanja škode, zlasti zagotavljanje sterilne opreme za vbrizgavanje, tudi v zaporih in lekarnah. Vendar sta pokritost in dostop do brezplačne uporabe injekcijskih igel in brizg v številnih državah še vedno nezadostna, saj je le sedem od 25 držav, za katere so na voljo podatki, leta 2023 doseglo cilje SZO glede zagotavljanja storitev (slika 10.2). Oblikovalci politik morajo še vedno poskrbeti, da je zagotavljanje stalnega financiranja služb za zmanjševanje škode, ki delajo z osebami, ki si vbrizgavajo droge, ključna prednostna naloga na področju javnega zdravja.
Slika 10.3 Razpoložljivost programov zamenjave injekcijskih igel in brizg v Evropi na regionalni ravni leta 2023 ali v zadnjem letu, za katero so na voljo podatki
Podatki so na ravni statističnih teritorialnih enot NUTS 2 ali 3. Za informacije o skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) obiščite Eurostatovo spletno mesto. Pomanjkanje podatkov na ravni NUTS 2 ali 3 ne pomeni, da ukrep v državi ni na voljo.
Ključni podatki in trendi
HIV/AIDS
- Leta 2023 se je število novih prijav okužb z virusom HIV, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem, v Evropski uniji v primerjavi s 1 088 leto prej zmanjšalo na 980 (2,18 na milijon prebivalcev) (slika 10.5).
- Irska, Grčija, Ciper, Latvija, Litva in Luksemburg so poročali o stopnji prijav okužb z virusom HIV, ki jo je mogoče pripisati uporabi drog z vbrizgavanjem, višji od 5 na milijon prebivalcev.
- Novi primeri okužbe z virusom HIV, povezani z uporabo drog z vbrizgavanjem, so leta 2023 znašali 5,6 % vseh novih prijav z znanim načinom prenosa okužbe. Istega leta je delež primerov okužb z virusom HIV, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem, znašal več kot 10 % novih prijav v Latviji (24 %), Litvi (19 %), Grčiji (19 %), Avstriji (14 %), na Finskem (12 %), v Nemčiji (11 %) in na Norveškem (11 %).
- Leta 2023 je bilo v Evropski uniji prijavljenih 186 novih diagnoz aidsa, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem, pri čemer so bile stopnje prijav najvišje v Bolgariji, Grčiji, na Cipru, v Latviji, Litvi in Romuniji.
HCV in HBV
- Pred kratkim so bile v šestih evropskih državah objavljene podnacionalne ocene razširjenosti aktivnih okužb s HCV med osebami, ki si vbrizgavajo droge in dostopajo do storitev za zmanjševanje škode. Razširjenost aktivnih okužb s HCV iz študij seroprevalence se je gibala od nekaj manj kot 7 % v Oslu (leta 2023) do 56 % v Talinu (leta 2022). Srednje stopnje so bile opažene v Madridu (20 % leta 2022), Budimpešti (24 % leta 2021), na Bavarskem (27 % leta 2022) in v Stockholmu (30 % leta 2021).
- Leta 2023 so se osebe, ki si vbrizgavajo droge, v štirih državah članicah EU še naprej srečevale s kliničnimi ali finančnimi omejitvami pri dostopu do neposredno delujočega protivirusnega zdravljenja okužb s HCV.
- Ocene okužb s HBV (izmerjene s prisotnostjo površinskega antigena hepatitisa B), ki izhajajo iz najnovejših študij seroprevalence med osebami, ki si vbrizgavajo droge, so bile najvišje na Madžarskem (5,8 % leta 2021), v Latviji (5,6 % leta 2022) in Romuniji (5,6 % leta 2023).
- Leta 2023 je imelo 20 držav članic EU vzpostavljeno politiko za boj proti virusnemu hepatitisu, ki je vključevala tudi osebe, ki si vbrizgavajo droge. Za dosego ciljev neprekinjene oskrbe oseb, ki si vbrizgavajo droge, je ključno vključiti testiranje na HCV in HBV ter HIV in zdravljenje okužb z njimi v storitve za zmanjševanje škode, storitve za obravnavo odvisnosti od drog in zdravstvene storitve v zaporih.
Dodatne podrobne informacije so na voljo v dokumentu agencije EUDA Nalezljive bolezni, povezane z drogami: zdravstveni in družbeni odzivi.
Izvorni podatki
Celoten nabor izvornih podatkov za Evropsko poročilo o drogah za leto 2025, vključno z metapodatki in metodološkimi opombami, je na voljo v našem katalogu podatkov.
Podsklop teh podatkov, uporabljenih za pripravo infografik, grafikonov in podobnih elementov na tej strani, je na voljo v nadaljevanju.
