Neposredne smrti zaradi droge – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2025)

Cover of the European Drug Report 2025: Drug-induced deaths

Ocenjevanje umrljivosti, ki jo je mogoče pripisati uporabi drog, je ključnega pomena za razumevanje vpliva uporabe drog na javno zdravje in kako se to lahko sčasoma spreminja. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza neposrednih smrti zaradi drog v Evropi, vključno s ključnimi podatki o smrtnih primerih zaradi prevelikega odmerka, in prisotnih snoveh ter drugimi podatki. 

Ta stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2025, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravila agencija EUDA.

Zadnja posodobitev: 5. junij 2025

Za izboljšanje odzivov na umrljivost, povezano z drogami, je potreben boljši vpogled v dejavnike, ki poganjajo trende

Ocenjevanje umrljivosti, ki jo je mogoče pripisati uporabi drog, je ključnega pomena za razumevanje vpliva uporabe drog na javno zdravje in kako se to lahko sčasoma spreminja. Poleg tega je za oblikovanje učinkovitih ukrepov verjetno ključno tudi razumevanje dejavnikov, ki poganjajo trende na tem področju. Kljub izboljšavam v zadnjem desetletju pa še vedno obstajajo pomembne omejitve glede trenutno razpoložljivih informacij, kar ovira pripravo ustreznih politik in odzivov.

Izraz „neposredne smrti zaradi drog“ se uporablja kot kazalnik, ki je namenjen zajetju smrti, ki jih je mogoče neposredno pripisati uporabi drog, včasih imenovanih tudi smrtni primeri zaradi prevelikega odmerka. Opozoriti je treba, da ocene števila neposrednih smrti zaradi droge pomenijo le delež celotne umrljivosti, povezane z uporabo drog, saj ne vključujejo umrljivosti zaradi prometnih in drugih nesreč, nasilja, samomorov, ki niso posledica zastrupitve z drogami, ali kroničnih bolezni, pri katerih je imela uporaba drog morda pomembno vlogo. S kohortnimi študijami in drugimi pristopi je treba zato razširiti razumevanje na teh drugih pomembnih področjih umrljivosti, povezane z drogami.

Kljub tem omejitvam je ocena neposrednih smrti zaradi droge še vedno ključno merilo za razumevanje škode, ki jo lahko povzroči uporaba prepovedanih drog, je pa njena razlaga zaradi metodoloških vprašanj ter vprašanj v zvezi z razpoložljivostjo in kakovostjo podatkov tudi težavna. To še zlasti velja pri razlagi nedavnih trendov v zvezi z neposrednimi smrtmi zaradi droge, pri katerih so podatki za zadnje leto poročanja (2023) na voljo le za 21 od 29 držav, vključenih v ta kazalnik, zaradi česar je treba za izpeljavo splošne ocene za EU ocenjene vrednosti izračunati. Glede na hitrost, s katero se lahko pojavijo nove grožnje, povezane z drogami, je izboljšanje pravočasnosti in popolnosti podatkov na tem področju pomembna prednostna naloga za prihodnost.

Treba je tudi upoštevati, da bo iz metodoloških razlogov število ugotovljenih smrti zaradi droge verjetno pomenilo le minimalne ocene ter da se zmogljivosti poročanja med državami razlikujejo, kar pomeni, da je pri nacionalnih primerjavah potrebna previdnost. Poleg tega pomanjkanje podrobnih toksikoloških informacij v nekaterih državah trenutno pomeni, da je splošno razumevanje vloge, ki jo imajo različne droge pri povečevanju števila smrti zaradi droge v daljšem obdobju, omejeno. Pomanjkanje podrobnih toksikoloških informacij lahko ovira tudi razumevanje vloge različnih drog, kadar se te uporabljajo skupaj. Ker do večine smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka pride zaradi uporabe več kot ene snovi in ker vzorci njihove uporabe postajajo vse bolj zapleteni, se pojavlja tudi vse večja potreba po boljšem razumevanju, kako spremembe pri vzorcih hkratne uporabe več snovi vplivajo na smrtnost. Ustanovitev agencije EUDA je okrepila zmogljivosti za hitro oceno ogroženosti, zgodnje opozarjanje in izdajanje opozoril ter podporne ukrepe za izboljšanje zmogljivosti za redno poročanje na tem področju. Agencija EUDA bo usklajevala tudi novo mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, s čimer bo povečala razpoložljive analitične zmogljivosti za spremljanje, kako različne droge in kombinacije drog vplivajo na trende umrljivosti.

Vzorci hkratne uporabe več snovi so povezani z večino smrti zaradi droge

Leta 2023 se je število neposrednih smrti zaradi droge, o katerih so poročali, v nekaterih državah članicah EU nekoliko povečalo, v drugih pa zmanjšalo. Začasna splošna ocena o približno 7 500 neposrednih smrtih zaradi droge leta 2023 pomeni rahlo povečanje v primerjavi s popravljenimi številkami za leto 2022, je pa treba to oceno previdno razlagati, saj več držav z velikim številom prebivalcev še ni predložilo podatkov, za izračun te začasne skupne vsote pa so uporabljene ocenjene vrednosti. O največjem povečanju števila neposrednih smrti zaradi droge leta 2023 so poročale Nemčija, Latvija, Finska, Norveška in Turčija.

Razpoložljive informacije kažejo, da so opioidi, običajno skupaj z drugimi snovmi, še vedno skupina snovi, ki je najpogosteje prisotna pri neposrednih smrtih zaradi droge. V splošnem se zdi, da je trend smrti, pri katerih so prisotni opioidi, stabilen, toda delež smrtnih primerov v starejših starostnih skupinah se povečuje. Ocenjuje se, da je bil heroin leta 2023 prisoten pri nekoliko manjšem številu smrti v Evropski uniji, in sicer približno 1 200 (1 300 leta 2022), kar je minimalna ocena na podlagi podatkov iz 18 držav članic EU, katerih podatki so na voljo za obe leti. Heroin ostaja droga, katere prisotnost je v nekaterih zahodnoevropskih državah pogosto ugotovljena pri smrtih, povezanih z opioidi. Vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je heroin pri večini smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka zdaj prisoten le še v manjšem številu držav, saj pomembno vlogo prevzemajo drugi opioidi in druge droge. Ti drugi opioidi, npr. metadon in manj pogosto buprenorfin, protibolečinska zdravila, ki vsebujejo opioide, ter drugi sintetični opioidi so v nekaterih državah povezani z znatnim deležem smrti zaradi prevelikega odmerka.

Čeprav podrobne toksikološke informacije o vseh primerih smrti niso na voljo, obstoječe informacije kažejo, da je zastrupitev z več snovmi običajen pojav. V primerih, ko so na voljo podrobne toksikološke informacije, običajno poročajo o prisotnosti več snovi. Medtem ko številne države poročajo o posameznih drogah, ugotovljenih v okviru obdukcijskih toksikoloških analiz, pa jih le malo poroča o načinu kombinacije teh drog in številu smrti, povezanih z zmesmi drog. Analiza podatkov o primerih umrljivosti iz Avstrije, Slovenije in z Norveške leta 2023 razkriva podrobnejšo sliko, ki na primer kaže, da je bila večina neposrednih smrti zaradi droge povezana z več snovmi. Opioidi so v splošnem še vedno najpogosteje omenjena skupina odkritih drog, pri nekaterih smrtih, povezanih z opioidi, pa je bil prisoten heroin. Heroin je bil redko najden kot edina snov ali samo skupaj z alkoholom, pri večini primerov, povezanih s heroinom, pa je šlo za različne kombinacije snovi (slika 11.1). Pogosto je bil najden alkohol (bodisi sam s heroinom bodisi skupaj z drugimi snovmi), pa tudi benzodiazepini. Leta 2023 so bili na Danskem, v Avstriji, Sloveniji in na Finskem benzodiazepini povezani z več kot polovico neposrednih smrti zaradi droge.

Slika 11.1 Porazdelitev primerov, v katerih je bil heroin leta 2023 omenjen v Avstriji, Sloveniji in na Norveškem

Austria: 132 cases out of 199.
Slovenia: 34 cases out of 67
Norway: 77 cases out of 363.

Podatki o umrljivosti zaradi droge kažejo tudi na starajočo se kohorto, ki uporablja opioide, v Evropi; v večini primerov umrljivosti, povezanih z uporabo drog, je običajno šlo za moške, stare 40 let ali več. To ponazarja tudi več kot dvakratno povečanje števila neposrednih smrti zaradi droge med osebami, starimi od 50 do 64 let, med letoma 2013 in 2023.

Razpoložljivi podatki kažejo tudi, da v nekaterih državah narašča število smrti, pri katerih so prisotni stimulansi, čeprav je treba biti pri razlagi teh podatkov previden. O smrtnih primerih, povezanih s stimulansi, se verjetno še posebej premalo poroča, stimulansi pa so pogosto prisotni pri smrtih, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost tudi drugih drog, vključno z opioidi. Na voljo so tudi nekatere informacije, ki kažejo, da so stimulansi pogostejši pri smrtnih primerih, o katerih so poročali pri mlajših starostnih skupinah.

Preveliki odmerki in smrti, povezane s sintetičnimi opioidi, še vedno vzbujajo skrb

Močni sintetični opioidi, kot so derivat fentanila karfentanil in nitazenski opioidi, so povezani z nekaterimi izbruhi zastrupitev s smrtnim izidom in brez njega v Evropi. Vendar te droge, razen v nekaterih baltskih državah, trenutno niso zelo zastopane v rutinskih podatkih, ki so na voljo na ravni EU. Kljub temu dogajanje na tem področju vzbuja skrb, ker bi lahko te snovi v prihodnosti negativno vplivale na javno zdravje v Evropi.

Nitazenski opioidi so bili prisotni v lokalno omejenih izbruhih zastrupitev na Irskem leta 2023 in 2024 ter v Franciji leta 2023. Na Irskem so nitazene leta 2023 zavajajoče prodajali kot heroin, leta 2024 pa kot benzodiazepine, kar je povzročilo nenamerno uporabo in številne primere prevelikih odmerkov (glejte Nove psihoaktivne snovi – trenutno stanje v Evropi). V Franciji oziroma Nemčiji so leta 2023 oziroma 2024 poročali o skupkih smrti in akutnih zastrupitev, povezanih z nitazeni. Na Švedskem so od januarja 2023 do septembra 2024 poročali o več kot 30 smrtnih primerih, povezanih z metonitazenom (kar je v povprečju več kot en tak primer na mesec), jeseni 2024 pa je število upadlo. Na Norveškem je bilo med junijem 2023 in avgustom 2024 evidentiranih 34 smrti, povezanih z nitazeni (predvsem metonitazenom), kar je v povprečju več kot dva na mesec, od septembra 2024 pa se je pojavnost močno zmanjšala. Metonitazen so našli v ponarejenih tabletah na recept. Ukrepi, sprejeti leta 2024, so vključevali opozorila v medijih, nacionalna opozorila, večji dostop do naloksona, prednostno razvrstitev nitazenov v okviru razvrščanja narkotikov in večja prizadevanja policije, usmerjena v spletne prodajalce. Ker so nitazenski opioidi zelo močni in novi, obstaja zaskrbljenost, da pri postopkih, ki se običajno uporabljajo v zvezi z obdukcijsko toksikologijo, morda ne bodo rutinsko odkriti. Zato obstaja možnost, da je število sporočenih smrti podcenjeno. Nekaj dokazov o tem prihaja iz baltskih držav, kjer so z izboljšanimi metodami testiranja odkrili večje število teh snovi. V Estoniji se je število neposrednih smrti zaradi droge povečalo z 82 primerov leta 2022 na 119 leta 2023, tako da stopnja umrljivosti zaradi droge tam znaša 135 na milijon prebivalcev (v starostni skupini od 15 do 64 let), kar je šestkrat več od povprečja EU. Nitazeni, večinoma metonitazen in protonitazen, so bili prisotni pri več kot polovici (52 %) teh smrti. V Latviji so nacionalni statistični podatki in forenzični registri začasno poročali o povečanju skupnega števila neposrednih smrti zaradi droge s 63 leta 2022 na 154 leta 2023, tako da stopnja umrljivosti zaradi droge tam znaša 130 na milijon prebivalcev (v starostni skupini od 15 do 64 let), kar je več kot petkrat (5,3-krat) več od povprečja EU. Nitazeni so bili odkriti v 101 (66 %) od teh primerov, kar je vplivalo na povečanje. Čeprav sistematično testiranje na nitazene leta 2022 ni bilo mogoče, se je močno povečalo število akutnih obravnavanih toksikoloških primerov, pri katerih so bili prisotni opioidi (z 2 400 leta 2022 na več kot 4 000 leta 2023). Nepreverjena poročila kliničnega osebja, ki kažejo, da so bili potrebni višji odmerki naloksona, vzbujajo zaskrbljenost glede morebitne prisotnosti sintetičnih opioidov. Od leta 2019 je najmanj 21 držav v sistemu za zgodnje opozarjanje o novih psihoaktivnih snoveh poročalo o prisotnosti nitazenov, v okviru katerega se zdaj spremlja 22 različnih nitazenov.

Ukrepi, potrebni za preprečevanje namernih samopoškodb v primerih zastrupitev

Ugotavljanje, ali je oseba, ki je umrla zaradi prevelikega odmerka droge, to storila namerno, je lahko težavno. O številnih smrtnih primerih zaradi prevelikega odmerka se poroča kot o nenamernih, pri drugih pa njihov namen ni opredeljen. Vendar je v nekaterih državah na voljo več informacij o namerah, leta 2022 in 2023 pa je bilo pri razmeroma velikem deležu smrti zaradi prevelikega odmerka (skupaj 1 od 8), o katerih so poročali, navedeno, da je šlo za namerno smrt (tj. samomorilno namero). Najnovejši razpoložljivi podatki iz vseh držav članic EU, razen Malte, in z Norveške kažejo, da je bil delež smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka s samomorilno namero večji pri ženskah. Na Nizozemskem in Švedskem je bila leta 2022 in 2023 več kot tretjina smrti zaradi prevelikega odmerka med ženskami, o katerih so poročali, opredeljena kot samomorilska. V istem obdobju so na Danskem, Madžarskem, Poljskem, v Sloveniji in na Finskem samomorilno namero evidentirali pri petini ali več smrti zaradi prevelikega odmerka med ženskami. Te ugotovitve kažejo na potrebo po ukrepih za preprečitev namernega samopoškodovanja in samomorilnih namer med uporabniki drog, zlasti pa po prepoznavanju tveganja, s katerim se lahko v okviru tega srečujejo ženske.

Povečanje obsega storitev, potrebnih za preprečevanje prevelikih odmerkov in smrti zaradi opioidov

Odzivi za zmanjševanje smrti, povezanih z opioidi, vključujejo ukrepe, namenjene preprečevanju prevelikih odmerkov, in ukrepe, ki se osredotočajo na preprečevanje smrti ob prevelikem odmerku (slika 11.2). Tako spremembe pri populaciji ljudi, ki si vbrizgavajo opioide, kot pri vrstah snovi, ki jih uporabljajo, pomenijo nove in večje izzive za ukrepe, namenjene zmanjšanju števila smrti zaradi prevelikega odmerka. Eden izmed tovrstnih izzivov je razvoj diferenciranih programov, ki so usmerjeni v potrebe različnih skupin in oblikovanje storitev, ki bi ustrezale potrebam različnih starostnih skupin. Vključitev v zdravljenje z opioidnimi agonisti je obsežno dokazan zaščitni dejavnik pred prevelikim odmerjanjem opioidov in nekaterimi drugimi vzroki smrti, vendar v številnih državah članicah EU še vedno obstajajo težave s pokritostjo in dostopom, saj je njuno zagotavljanje glede na ocenjene potrebe pod ravnmi, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

Slika 11.2 Ukrepi za preprečevanje smrti, povezanih z opioidi, glede na predvideni cilj in dokaze o koristnosti

  • Zmanjšanje smrtnih izidov ob prevelikem odmerku
    • Dajanje naloksona*
    • Razdeljevanje naloksona in usposabljanje v zvezi z njim* (strokovne službe in reševalci, skupnost)
    • Varne sobe za uporabo drog*
    • Aplikacije za preprečevanje smrti zaradi prevelikega odmerka
  • Zmanjšanje tveganja za pojav prevelikega odmerka
    • Zdravljenje z opioidnimi agonisti, vztrajanje pri zdravljenju in neprekinjena oskrba*
    • Ciljni ukrepi v času zmanjšane tolerance (npr. ob izpustitvi iz zapora ali prekinitvi zdravljenja)
    • Ocena tveganja za prevelik odmerek, ozaveščanje in zmanjševanje škode
    • Strategije za preprečevanje prevelikega odmerka
    • Preprečevanje preusmerjanja zdravil
    • Testiranje drog in opozorila za javno zdravje
    • Podpora prehodu z vbrizgavanja na kajenje opioidov
    • Ciljno zdravljenje (zdravljenje z naltreksonom, zdravljenje s pomočjo heroina)
  • Zmanjšanje ranljivosti
    • Celostna oskrba s storitvami za duševno zdravje in splošnimi zdravstvenimi storitvami
    • Ukrepi za izboljšanje dostopa do socialnega in zdravstvenega varstva
    • Programi nudenja nastanitve
    • Podpora programom zaposlovanja
    • Ukrepi za zmanjšanje ali preprečevanje stigmatizacije

Opomba: Ukrepi, pri katerih obstajajo dokazi o koristnosti in pri katerih lahko razmeroma dobro ali razumno zaupamo razpoložljivim dokazom, so poudarjeni s krepkim tiskom in zvezdico (*).

Opombe: Ukrepi, pri katerih obstajajo dokazi o koristnosti in pri katerih lahko razmeroma dobro ali razumno zaupamo razpoložljivim dokazom, so poudarjeni znotraj odebeljenega okvira. Veliko trenutnih dokazov o ukrepih, navedenih na tej sliki, je šele v nastajanju ali pa se štejejo za nezadostne, deloma zaradi praktičnih in metodoloških težav pri izvajanju raziskav, zlasti pri pripravi naključnih kontroliranih preskušanj (glejte V žarišču ... Razumevanje in uporaba dokazov)), pa tudi zato, ker se modeli zagotavljanja storitev pogosto precej razlikujejo.

Povečuje se tudi število dokazov, da ima lahko večja razpoložljivost opioidnih antagonistov pomembno vlogo pri preprečevanju smrti zaradi prevelikega odmerka. Vendar se obseg razpoložljivosti tega pristopa med državami in znotraj njih razlikuje. Do leta 2023 je 15 evropskih držav poročalo o izvajanju programov zagotavljanja naloksona za preprečevanje smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka, vključno s pilotnimi projekti. Zaradi spreminjajočih se vzorcev uporabe in razpoložljivosti različnih formulacij naloksona v obliki za vbrizgavanje in pršila za nos bodo pristojne službe morda morale pregledati trenutne protokole, da se zagotovita ustrezen dostop in uporaba izdelkov, ki so na voljo. Pri prevelikih odmerkih, pri katerih so prisotni močni sintetični opioidi, kot so nitazeni ali derivati fentanila, je lahko njihova nevtralizacija težavna. V kliničnih okoljih smernice iz leta 2024 potrjujejo, da začetno obvladovanje akutne zastrupitve z opioidi ostaja nespremenjeno, pri čemer je priporočeni pristop še vedno dajanje naloksona s titriranjem. V skupnostnih okoljih, vključno s programi „nalokson za domov“, je morda potreben več kot en odmerek. V takih primerih smernice priporočajo, da navzoče osebe dajejo odmerke postopoma, pri čemer je treba oceniti odziv prizadetega med posameznimi danimi odmerki in po potrebi zagotoviti umetno dihanje ali srčno-pljučno oživljanje. Zaradi tega je pomembno, da so ljudje, ki bi se lahko odzvali na prevelik odmerek ali ki bi lahko bili priča takemu odmerku, usposobljeni za nudenje prve pomoči, med drugim tudi za pravilno uporabo naloksona. Razpoložljivi podatki za leto 2023 iz šestih držav članic EU in z Norveške kažejo, da se je za pravilno dajanje zdravila usposabljalo več tisoč posameznikov. Vendar v nekaterih državah, v katerih se ta ukrep izvaja, še vedno obstajajo težave v zvezi s pokritostjo in dostopom, za podporo uvedbi tega zdravila, ki lahko reši življenje, pa je potrebnih več informacij o usposabljanju, zagotavljanju in uporabi naloksona na nacionalni in lokalni ravni. Izvajanje v dodatnih evropskih državah je leta 2024 še naprej napredovalo: Hrvaška, Luksemburg in Finska so začeli poskusno izvajati programe „nalokson za domov“.

Kot odziv v okviru zmanjševanja umrljivosti zaradi prevelikega odmerka so v nekaterih državah deloma na voljo tudi varne sobe za uporabo drog. Ti sistemi zdaj delujejo v 13 državah članicah EU in na Norveškem (glejte Zmanjševanje škode – trenutno stanje v Evropi). Kjer so prisotne večkulturne in nove priseljenske skupnosti, je zaželeno več obveščanja o zmanjševanju škode v jeziku rizičnih uporabnikov drog. Več informacij o zdravstvenih in socialnih odzivih za preprečevanje smrti, povezanih z opioidi, je na voljo v minivodniku agencije EUDA.

Ključni podatki in trendi

Stopnje umrljivosti zaradi prevelikega odmerka

  • Za leto 2023 je stopnja umrljivosti zaradi prevelikega odmerka v Evropi ocenjena na 24,7 smrti na milijon prebivalcev, starih od 15 do 64 let.
  • Te stopnje so običajno od tri- do štirikrat višje pri moških kot pri ženskah (slika 11.3), pri čemer gre največkrat za moške, stare od 25 do 39 let. V tej starostni skupini so lahko stopnje umrljivosti zaradi prevelikega odmerka znatno višje kot pri moških, starih od 15 do 64 let (odraslih). Na Švedskem je na primer stopnja umrljivosti zaradi prevelikega odmerka pri moških, starih od 25 do 39 let, leta 2023 znašala 117 smrti na milijon, pri odraslih moških pa 89 smrti na milijon odraslih moških. V Estoniji so primerljive številke znašale 264 smrti na milijon moških, starih od 25 do 39 let, in 209 smrti na milijon odraslih moških.
Slika 11.3 Delež moških pri neposrednih smrti zaradi droge v Evropski uniji, na Norveškem in v Turčiji leta 2023 ali v zadnjem letu, za katero so na voljo podatki (v odstotkih)
 

Smrti zaradi prevelikega odmerka

Ocenjuje se, da je bilo leta 2023 v Evropski uniji najmanj 7 459 smrti zaradi prevelikega odmerka drog (7 145 leta 2022). Gre za minimalno oceno, saj nekatere države poročajo, da v njihovem sistemu spremljanja niso zajeti vsi primeri. Na primer navzkrižna potrditev podatkov za leto 2022 iz različnih (splošnih in posebnih) registrov v Španiji je pokazala, da obstaja možnost, da se poroča le o štirih od petih primerov, če se upošteva le podatke iz splošnega registra. V Nemčiji in Italiji so v registru umrljivosti evidentirani le primeri, za katere je izvedela policija. Zato se lahko zgodi, da se o primerih, ki niso prijavljeni policiji, ne poroča. Vendar pa obseg podcenjenosti ni znan.

Po Evropi so prizadete različne skupine prebivalstva

  • Na Finskem število neposrednih smrti zaradi droge med osebami, mlajšimi od 25 let, ostaja visoko in je leta 2023 znašalo 29 % (91 od 310 smrti) vseh smrti zaradi zastrupitve z drogami; na to starostno skupino odpade 25 % (63 od 256 smrti) neposrednih smrti zaradi droge, o katerih so leta 2023 poročali v Avstriji, 22 % (2 od 9 smrti) v Luksemburgu in 20 % (6 od 30 smrti) na Madžarskem.
  • Ocenjuje se, da se je število smrti zaradi prevelikega odmerka, o katerih so poročali v Evropski uniji, med osebami, starimi od 50 do 64 let, med letoma 2013 in 2023 v splošnem več kot podvojilo, pri čemer se je med ženskami povečalo za 76 % (s 184 na 323 smrti), med moškimi pa za 159 % (s 422 na 1 094 smrti) (slika 11.4).
Slika 11.4 Število neposrednih smrti zaradi droge, o katerih so leta 2013 in 2023 ali v zadnjem letu, za katero so na voljo podatki, poročali v Evropski uniji, po starostnih skupinah
 
 

Uveljavljene in nove snovi, povezane z neposrednimi smrtmi zaradi droge

  • Ocenjeno je, da so bili opioidi, vključno s heroinom in njegovimi presnovki, pogosto skupaj z drugimi snovmi prisotni pri sedmih od desetih smrti zaradi prevelikega odmerka, do katerih je leta 2023 prišlo v Evropski uniji (slika 11.5 in slika 11.6). V toksikoloških poročilih o neposrednih smrtih zaradi droge je pogosto navedenih več drog.
Slika 11.5a Neposredne smrti zaradi droge
 

EU+2 refers to EU Member States, Norway and Türkiye.

Slika 11.5b Neposredne smrti zaradi droge v Evropski uniji: starost ob smrti, leto 2023 ali zadnji razpoložljivi podatki (v odstotkih)
 
Slika 11.5c Trendi na področju neposrednih smrti zaradi droge v Evropski uniji, na Norveškem in v Turčiji
 

Note. For Germany, from the year 2021 the data fully comply with the European protocol defining cases to be extracted from special mortality registers such as those of police and forensic services. Comparable data for the previous years are not available. For this series and graph, the previous years were filled in with the first available data point (2021) in order to avoid mixing of different data series with different methods. However, it should be noted that Germany saw an increase in drug-induced deaths during this period, according to the national definition. No data are available for Spain and France for 2023, and the 2022 data were used as estimates for the missing 2023 data.

Slika 11.5d Starostna porazdelitev (v odstotkih) neposrednih smrti zaradi droge v Evropski uniji, na Norveškem in v Turčiji leta 2023 ali v zadnjem letu, za katero so na voljo podatki
 
Slika 11.6 Delež neposrednih smrti zaradi droge, pri katerih so omenjeni opioidi, leto 2023 ali zadnji razpoložljivi podatki
 

Information on toxicology is not available for Poland.

  • V nekaterih zahodnoevropskih državah je pri velikem številu smrti še vedno prisoten heroin: takih primerov je bilo v Nemčiji več kot 678, v Avstriji jih je bilo 132 (heroin ali morfin), na Švedskem 83, na Norveškem 77 in v Italiji 74. V splošnem se začasno ocenjuje, da je bil v Evropski uniji heroin prisoten pri 1 600 smrtih. Kljub temu so razpoložljivi podatki glede kakovosti in pokritosti omejeni.
Slika 11.7 Delež neposrednih smrti zaradi droge z omembo alkohola in benzodiazepinov
 

Note: Only countries with at least 30 deaths with reported toxicology in 2023 are included. Data for alcohol are not available for Sweden. The data may represent minimum estimates for some countries, due to limitations in the analytical procedures in place and in the reporting of data.

  • Heroin je bil v večini smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka prisoten v razmeroma majhnem številu držav članic EU, in sicer v Avstriji (heroin ali morfin) (66 %), Luksemburgu (heroin ali morfin) (56 %), Sloveniji (51 %) in Bolgariji (50 %). O heroinu so v približno dveh petinah do eni petini smrti zaradi prevelikega odmerka poročali v Italiji (45 %), Nemčiji (37 %), Franciji (34 % leta 2022), na Portugalskem (34 %), Hrvaškem (29 %), v Romuniji (28 %), Turčiji (20 %), Španiji (20 % leta 2022) in na Norveškem (21 %). Leta 2023 so o heroinu poročali pri manj kot eni od petih smrti zaradi prevelikega odmerka na Češkem, v Estoniji, na Cipru, v Latviji, Litvi, na Madžarskem, Malti, Slovaškem, Finskem in Švedskem.
  • Med 20 državami članicami EU, ki so predložile podatke za leti 2022 in 2023, je bil kokain, večinoma skupaj z opioidi, leta 2023 prisoten pri 1 051 (26 %) smrtih zaradi prevelikega odmerka (leta 2022 pri 956 ali 27 % takih smrti).
  • O smrtih, pri katerih je prisoten kokain, zdaj poročajo tudi v državah, v katerih to ni bilo pogosto, kot so Danska, Ciper, Nizozemska, Slovenija in Finska.
  • Kokain je bil leta 2023 prisoten pri 30 % smrti zaradi prevelikega odmerka v Nemčiji in 65 % smrti zaradi prevelikega odmerka na Portugalskem.
  • Stimulansi, ki niso kokain, vključno z amfetaminom in metamfetaminom, so prisotni pri številnih smrtih, pogosto skupaj z opioidi. Od 19 držav, ki imajo na voljo obdukcijske podatke za leto 2023, jih je 17 poročalo o smrtih, pri katerih so bili prisotni stimulansi, ki niso kokain. O največjem številu smrti, pri katerih so bili prisotni stimulansi, ki niso kokain, so poročale Nemčija (490 primerov), Turčija (228), Švedska (75), Norveška (64), Danska (61), Finska (49), Latvija (41), Estonija (32) in Avstrija (30). Razen teh neposrednih smrti zaradi droge lahko drugi smrtni primeri, povezani s stimulansi, na primer tisti, pri katerih gre za srčno-žilne težave, ostanejo neodkriti.
  • Leta 2023 so v sedmih državah poročali o prisotnosti katinonov pri neposrednih smrtih zaradi droge. Na Madžarskem so bili katinoni prisotni pri 12 od 30 smrti, o katerih so poročali leta 2023. Na Finskem so bili katinoni prisotni pri 12 od 253 smrti, o manjšem številu smrti, povezanih s katinoni, pa so poročali v Litvi, Avstriji, Romuniji, Sloveniji in na Slovaškem.
  • V sedmih od 18 držav, v katerih so za leto 2023 na voljo obdukcijski toksikološki podatki, je bil pri najmanj eni od štirih neposrednih smrti zaradi droge prisoten metadon. Zdravilo z opioidnimi agonisti je bilo omenjeno v 30 % ali več primerov z znanimi toksikološkimi podatki, o katerih so poročali v Luksemburgu (56 %), Romuniji (40 %), na Hrvaškem (38 %), v Estoniji (37 %), na Portugalskem (36 %), v Bolgariji (35 %) in Nemčiji (31 %). Na voljo je malo informacij o tem, ali je šlo za predpisana, zlorabljena ali na črnem trgu pridobljena zdravila. Kljub temu omemba te droge ne pomeni, da je bila vzrok za zastrupitev, saj je pri prevelikih odmerkih pogosto prisotna hkratna uporaba več snovi skupaj z drugimi opioidi, alkoholom in drugimi zdravili, kot so benzodiazepini.
  • Leta 2023 je bil pri 58 % neposrednih smrti zaradi droge (147 takih smrtih), o katerih so poročali na Finskem, odkrit buprenorfin, na Švedskem pa je bilo takih primerov 16 % (73). V vseh drugih državah z razpoložljivimi podatki so o buprenorfinu poročali v manj kot 5 % smrti zaradi prevelikega odmerka ali o njem sploh niso poročali.
  • Pri okoli 5 % smrti zaradi prevelikega odmerka (173 takih smrtih), o katerih so leta 2023 poročali v 13 evropskih državah, je bil prisoten tramadol, opioidno zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje zmernih do hudih bolečin. Po drugi strani je bil tramadol leta 2022 prisoten v 35 % od 136 smrti, o katerih je poročal francoski register smrti, povezanih z zlorabo zdravil, kar kaže na to, da bi se z izboljšanjem nadzora in toksikološkega preiskovanja lahko povečalo odkrivanje smrti, povezanih z zdravili, ki vsebujejo opioide. Pri 25 % oziroma 20 % oziroma 4 % smrti, o katerih so leta 2022 poročali v registru smrti, povezanih z zlorabo zdravil, so bili prisotni morfin, oksikodon oziroma fentanil.
  • Razpoložljivi podatki iz 16 držav članic EU kažejo, da je število smrti, povezanih s fentanilom in derivati fentanila, ostalo razmeroma nespremenjeno, pri čemer so bile te droge leta 2023 povezane s 153 smrtmi zaradi prevelikega odmerka (159 leta 2022). O največjem številu smrti, povezanih s fentanilom, je poročala Nemčija (70). So pa nekateri od teh smrtnih izidov morda povezani s preusmerjenimi zdravili, ki vsebujejo fentanil, ne pa z nezakonitim fentanilom. Ostali primeri leta 2023 so bili s Švedske (15), Danske (10), iz Avstrije (7), Estonije (7) in s Finske (6).
  • Podatki za leto 2023 iz Estonije in Latvije kažejo, da se je število neposrednih smrti zaradi droge, pri katerih so bili prisotni novi sintetični opioidi, še povečalo. Med najizrazitejšimi nitazeni, odkritimi leta 2023 v Estoniji, sta bila protonitazen (40 od 119 primerov) in metonitazen (32 od 119 primerov, 27 %).
  • V okviru držav, za katere so na voljo podatki za leto 2023, je o prisotnosti oksikodona pri 151 neposrednih smrtih zaradi droge poročalo osem držav: Švedska (88), Finska (26), Danska (24), Estonija (7), Avstrija (3), Litva (1), Luksemburg (1), Portugalska (1).
  • Uporaba opioidov skupaj z benzodiazepini povečuje tveganje za prevelik odmerek. Leta 2023 so bili benzodiazepini skupaj z drugimi snovmi, predvsem opioidi, odkriti pri večini smrti zaradi prevelikega odmerka na Danskem, v Avstriji, Sloveniji in na Finskem.
  • O prisotnosti pregabalina ali gabapentina pri neposrednih smrtih zaradi droge poroča malo držav. Med njimi je Finska leta 2023 poročala o 87 takih smrtih (87 leta 2022). O povečanju števila smrti, pri katerih je omenjen pregabalin ali gabapentin, sta poročali dve državi: Danska (povečanje z 58 smrti leta 2022 na 60 leta 2023), Avstrija (povečanje s 54 smrti leta 2022 na 71 leta 2023).
  • V Turčiji se je leta 2023 število smrti, povezanih s sintetičnimi kanabinoidi, povečalo na 61 (8 leta 2022).
  • Leta 2023 je sedem držav z razpoložljivimi podatki poročalo o 39 smrtih, pri katerih so bili prisotni sintetični katinoni: Finska (12), Madžarska (12), Litva (6), Slovenija (4), Avstrija (2), Romunija (2), Slovaška (1).

Umrljivost, povezana z drogami, ne glede na vzrok

  • V norveški kohortni študiji iz leta 2024 je bila med 92 000 osebami, izpuščenimi iz zaporov med letoma 2010 in 2022, analizirana umrljivost po izpustitvi. Duševne motnje in motnje zaradi uporabe opioidov so bile močno povezane z večjim tveganjem za umrljivost po izpustitvi. Študija je pokazala, da sta se med osebami, vključenimi v zdravljenje z opioidnimi agonisti, umrljivost ne glede na vzrok in umrljivost zaradi prevelikega odmerka v prvih šestih mesecih po izpustitvi zmanjšali.
  • Leta 2023 je bilo mogoče zdravljenje z opioidnimi agonisti v okviru skupnosti nadaljevati v zaporu v 28 od 29 držav, ki poročajo agenciji EUDA, poleg tega pa je bilo tovrstno zdravljenje mogoče začeti v 24 državah in nadaljevati po zaporu v 23 državah (glejte Zmanjševanje škode – trenutno stanje v Evropi).

Dodatne podrobne informacije so na voljo v dokumentih agencije EUDA Smrti, povezane z opioidi: zdravstveni in družbeni odzivi in Odgovori agencije EUDA na ključna vprašanja o smrtih zaradi prevelikega odmerka.

Izvorni podatki

Celoten nabor izvornih podatkov za Evropsko poročilo o drogah za leto 2025, vključno z metapodatki in metodološkimi opombami, je na voljo v našem katalogu podatkov.

Podsklop teh podatkov, uporabljenih za pripravo infografik, grafikonov in podobnih elementov na tej strani, je na voljo v nadaljevanju.

Download all files (zip) 

Popravek: popravek je bil narejen 2. 7. 2025. V prejšnji različici je bilo nepravilno navedeno, da je bilo na Norveškem 35 smrti, povezanih z nitazeni.

Button for European Drug Report 2025 survey - click to take survey

Main subject
Keywords
Target audience
Publication type
Button for European Drug Report 2025 survey - click to take survey
Evropsko poročilo o drogah za leto 2025 – glavna stran
On this page
Top