Neposredne smrti zaradi drog – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2024)

Ocenjevanje umrljivosti, ki jo je mogoče pripisati uporabi drog, je ključnega pomena za razumevanje vpliva uporabe drog na javno zdravje in kako se lahko ta vpliv sčasoma spreminja. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza neposrednih smrti zaradi drog v Evropi, vključno s ključnimi podatki o smrtnih primerih zaradi prevelikega odmerka, prisotnih snoveh in drugimi podatki. 

Stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2024, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: EMCDDA).

Table of contents/Search

Table of contents/Search

Search within the book

Operator

Any match

Exact term match only

Select any filter and click on Search to see results

Close

Zadnja posodobitev: 11. junij 2024

Izboljšanje našega razumevanja umrljivosti zaradi drog je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov

Ocenjevanje umrljivosti, ki jo je mogoče pripisati uporabi drog, je ključnega pomena za razumevanje vpliva uporabe drog na javno zdravje in na to, kako se lahko ta vpliv sčasoma spreminja. Tudi razumevanje dejavnikov, ki spodbujajo razvoj trendov na tem področju, bo verjetno ključno za zasnovo učinkovitih ukrepov. Kljub izboljšavam v zadnjem desetletju pa še vedno obstajajo pomembne omejitve glede razpoložljivih informacij, kar ovira pripravo ustreznih politik in odzivov.

Izraz „neposredne smrti zaradi drog“ se uporablja kot kazalnik, ki je namenjen zajetju smrti, ki jih je mogoče neposredno pripisati uporabi drog, včasih imenovanih tudi smrtni primeri zaradi prevelikega odmerka. Opozoriti je treba, da ocene števila neposrednih smrti zaradi drog predstavljajo le delež celotne umrljivosti, povezane z uporabo drog, saj ne vključujejo umrljivosti zaradi prometnih ali drugih nesreč, nasilja, samomorov, ki niso posledica zastrupitve z drogami ali kroničnih bolezni, pri katerih je imela uporaba drog morda pomembno vlogo. S kohortnimi študijami in drugimi pristopi je treba zato razširiti naše razumevanje na teh drugih pomembnih področjih umrljivosti zaradi drog.

Kljub tem omejitvam je ocena neposrednih smrtnih primerov zaradi drog še vedno ključno merilo za razumevanje škodljivih učinkov, ki jih lahko povzroči uporaba prepovedanih drog, vendar je zaradi metodoloških vprašanj ter vprašanj v zvezi z razpoložljivostjo in kakovostjo podatkov tudi zahtevna za razlago. To še zlasti velja pri razlagi nedavnih trendov neposrednih smrtnih primerov zaradi drog, pri katerih so podatki za zadnje leto poročanja (2022) na voljo le za 21 od 29 držav, vključenih v ta kazalnik, zato je treba ocenjene vrednosti izračunati, če želimo dobiti splošno oceno za EU. Glede na hitrost, s katero se lahko pojavijo nove grožnje z drogami, je izboljšanje pravočasnosti in popolnosti podatkov na tem področju pomembna prednostna naloga za prihodnost.

Opozoriti je treba tudi, da bo iz metodoloških razlogov število ugotovljenih smrtnih primerov zaradi drog verjetno predstavljalo le minimalne ocene ter da se zmogljivosti poročanja med državami razlikujejo, kar pomeni, da je pri nacionalnih primerjavah potrebna previdnost. Poleg tega pomanjkanje podrobnih toksikoloških informacij v nekaterih državah trenutno pomeni, da je naše splošno razumevanje vloge, ki jo imajo različne droge pri povečevanju števila smrtnih primerov zaradi drog v daljšem časovnem obdobju, omejeno. Pomanjkanje podrobnih toksikoloških informacij lahko ovira tudi razumevanje vloge različnih drog, kadar se te uporabljajo v kombinaciji. Ker do večine smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka pride zaradi uporabe več kot ene snovi in ker vzorci njihove uporabe postajajo vse bolj zapleteni, obstaja tudi vse večja potreba po boljšem razumevanju, kako spremembe v vzorcih uporabe več drog hkrati vplivajo na smrtnost. Pozitiven razvoj na tem področju je, da se bodo z začetkom delovanja nove Agencije Evropske unije za droge (EUDA) leta 2024 okrepile zmogljivosti za hitro ocenjevanje nevarnosti, zgodnje opozarjanje in izdajanje opozoril ter podprli ukrepi za boljše zmogljivosti rutinskega poročanja na tem področju. Pomembno je, da bo nova agencija usklajevala tudi novo mrežo forenzičnih in toksikoloških laboratorijev, s čimer bo povečala razpoložljive analitične zmogljivosti za spremljanje, kako različne droge in kombinacije drog vplivajo na trende umrljivosti. 

Čeprav so opioidi pogosto prisotni, je večina neposrednih smrti zaradi drog povezana z uporabo več snovi hkrati. 

Leta 2022 se je število prijavljenih neposrednih smrti zaradi drog v nekaterih državah članica EU nekoliko povečalo, v drugih pa zmanjšalo. Začasna splošna ocena približno 6 400 smrtnih primerov v letu 2022 pomeni rahlo povečanje v primerjavi z letom 2021, vendar se tej številki ne bi smelo pripisovati preveč pozornosti, saj številne države z velikim številom prebivalcev še niso predložile podatkov, za izračun tega začasnega skupnega zneska pa je bilo treba uporabiti ocenjene vrednosti.

Čeprav podrobne toksikološke informacije niso na voljo za vse smrtne primere, razpoložljive informacije kažejo, da je za večino primerov značilna zastrupitev z več drogami, in kadar so na voljo podrobne toksikološke informacije, običajno poročajo o prisotnosti več snovi.

Razpoložljive informacije kažejo, da so opioidi, običajno v kombinaciji z drugimi snovmi, še vedno skupina snovi, ki je najpogosteje prisotna pri neposrednih smrtnih primerih zaradi drog. Na splošno se zdi, da je trend smrti, pri katerih so prisotni opioidi, stabilen, toda delež smrtnih primerov v starejših starostnih skupinah se povečuje. Ocenjuje se, da je bil heroin v Evropski uniji prisoten pri več kot 1 800 smrtnih primerih, v nekaterih zahodnoevropskih državah pa je še vedno najpogosteje prepoznana droga pri smrtnih primerih, povezanih z opioidi. Vendar razpoložljivi podatki kažejo, da je heroin pri večini smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka zdaj prisoten le še v manjšem številu držav, saj pomembnejšo vlogo zavzemajo drugi opioidi in druge droge. Drugi opioidi poleg heroina, npr. metadon in manj pogosto buprenorfin, protibolečinska zdravila, ki vsebujejo opioide, ter drugi sintetični opioidi so v nekaterih državah povezani z znatnim deležem smrti zaradi prevelikega odmerka.

Podatki o umrljivosti zaradi drog prav tako kažejo na staranje skupine uporabnikov opioidov v Evropi, kar je razvidno iz dvotretjinskega porasta števila smrtnih primerov zaradi drog med 50- do 64-letniki med letoma 2012 in 2022. Kljub temu, da javnost meni, da so preveliki odmerki drog problematika, ki zadeva predvsem mlade, se primeri umrljivosti zaradi uporabe prepovedanih drog običajno pojavljajo pri moških, starih 40 let ali več.

Razpoložljivi podatki kažejo tudi, da število smrtnih primerov, v katerih so prisotni stimulansi, v nekaterih državah narašča, čeprav je treba biti pri njihovi razlagi zelo previden. O smrtnih primerih, povezanih s stimulansi, se verjetno še posebno premalo poroča, stimulansi pa so pogosto prisotni pri smrtnih primerih, pri katerih je bila ugotovljena prisotnost tudi drugih drog, vključno z opioidi. Na voljo so tudi nekatere informacije, ki kažejo, da so stimulansi pogostejši pri smrtnih primerih, o katerih so poročali pri mlajših starostnih skupinah.

Vse večja zaskrbljenost zaradi smrti, povezanih s sintetičnimi opioidi

Potentni sintetični opioidi, kot sta derivat fentanila karfentanil in nitazenski opioidi, od katerih so nekateri precej bolj potentni kot fentanil, so bili povezani z nekaterimi nedavnimi izbruhi zastrupitev s smrtnim izidom in brez njega. Vendar te droge, razen v nekaterih baltskih državah, trenutno v rutinskih podatkih, ki so na voljo na ravni EU, niso zelo zastopane. Kljub temu je razvoj na tem področju zaskrbljujoč zaradi tega, ker bi lahko te snovi v prihodnosti negativno vplivale na javno zdravje v Evropi.

Na tem področju je zlasti zaskrbljujoča nedavna prisotnost nitazenskih opioidov, ki so bili leta 2023 prisotni pri večjemu številu lokalnih zastrupitev na Irskem in v Franciji. Na Irskem so nitazene lažno prodajali kot heroin, kar je povzročilo nenamerno uporabo in številne primere prevelikih odmerkov (glejte Nove psihoaktivne snovi – trenutno stanje v Evropi). Vendar obstajajo pomisleki, da nitazenskih opioidov zaradi njihove visoke potentnosti in novosti ni mogoče rutinsko odkriti pri običajnih obdukcijskih toksikoloških postopkih. Zato obstaja možnost, da je število prijavljenih smrti podcenjeno. Nekaj dokazov o tem prihaja iz baltskih držav, kjer so z izboljšanimi metodami testiranja odkrili večje število teh snovi. Iz začasnih podatkov, ki jih je poslala Estonija, je mogoče razbrati, da so bile v letu 2023 droge prisotne pri skoraj polovici neposrednih smrtnih primerov (56 od 117 oziroma 48 % primerov). V letu 2022 je ta delež znašal 32 od 82 neposrednih smrtnih primerov zaradi drog (39 %). V Latviji je iz nacionalnih statističnih podatkov in forenzičnih registrov mogoče začasno razbrati, da je prišlo do podvojitve skupnega števila neposrednih smrtnih primerov zaradi drog, in sicer s 63 v letu 2022 na 130 v letu 2023, pri čemer je bil v 38 (29 %) teh primerov odkrit nitazen. Čeprav sistematičnega testiranja na nitazen v letu 2022 ni bilo mogoče izvesti, se je močno povečalo število akutnih toksikoloških primerov, pri katerih so bili prisotni opioidi (s 1 936 v letu 2021 na 2 357 v letu 2022). Nepreverjena poročila kliničnega osebja, ki kažejo, da so bili potrebni višji odmerki naloksona, vzbujajo zaskrbljenost glede morebitne vpletenosti sintetičnih opioidov.

Drug vir informacij o umrljivosti zaradi drog so smrtni primeri, ki so bili prijavljeni v sistem za zgodnje opozarjanje o novih psihoaktivnih snoveh. V letu 2023 je bilo v ta mehanizem iz petih držav prijavljenih vsaj 150 smrtnih primerov, pri katerih je bila potrjena izpostavljenost nitazenom. Vendar ta številka vključuje tudi primere, pri katerih vzrok smrti ni bil potrjen.

Izzivi odzivanja na namerne samozastrupitve 

Ugotavljanje, ali je oseba, ki je umrla zaradi prevelikega odmerka drog, to storila namerno, je lahko zahtevno. O številnih smrtnih primerih zaradi prevelikega odmerka se poroča kot o nenamernih, pri drugih pa njihov namen ni opredeljen. Vendar je v nekaterih državah na voljo več informacij o namerah, saj je bilo pri razmeroma velikem deležu prijavljenih smrti zaradi prevelikega odmerka (skupaj 1 od 6) ta naveden kot nameren (tj. s samomorilnim namenom). Najnovejši razpoložljivi podatki iz vseh držav članic Evropske unije, Norveške in Turčije kažejo, da je bil delež smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka s samomorilnim namenom večji pri ženskah. V nekaterih državah (na Madžarskem, Nizozemskem, Švedskem in v Sloveniji) je bila celo več kot tretjina tovrstnih prijavljenih smrti med ženskami opredeljena kot samomorilska. V Bolgariji, na Poljskem in Finskem je bila pri več kot četrtini smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka med ženskami, o katerih so poročali leta 2022, ugotovljena samomorilna namera. Te ugotovitve kažejo na to, da so nujni ukrepi za preprečitev namernega samopoškodovanja in poskusa samomora med uporabniki drog in zlasti po prepoznavanju nesorazmernega tveganja, s katerim se lahko v tem okviru soočajo ženske.

Preprečevanje prevelikih odmerkov in smrtnih primerov zaradi opioidov še vedno težavno 

Odzivi za zmanjševanje smrtnih primerov, povezanih z opioidi, vključujejo ukrepe, namenjene preprečevanju prevelikih odmerkov, in ukrepe, ki se osredotočajo na preprečevanje smrti v primeru prevelikih odmerkov (glejte sliko 11.1). Tako spremembe v populaciji ljudi, ki si vbrizgavajo opioide, kot v vrstah snovi, ki jih uporabljajo, pomenijo nove in večje izzive za ukrepe, namenjene zmanjšanju števila smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka. Eden izmed tovrstnih izzivov je razvoj diferenciranih programov, pri katerih bi se upoštevale potrebe različnih skupin, da se zlasti oblikujejo takšne storitve, ki bi ustrezale potrebam različnih starostnih skupin. Zdravljenje z opioidnimi agonisti je dokazan močan zaščitni dejavnik pred prevelikim odmerjanjem opioidov in nekaterimi drugimi vzroki smrti, vendar v številnih državah še vedno obstajajo težave s pokritostjo in dostopom.

Povečuje se tudi število dokazov, da ima lahko večja razpoložljivost opioidnih antagonistov pomembno vlogo pri preprečevanju smrti zaradi prevelikega odmerka. Vendar pa se obseg razpoložljivosti tega pristopa razlikuje med državami in znotraj njih. Do leta 2022 je 16 evropskih držav poročalo o izvajanju programov uporabe naloksona, vključno s pilotnimi projekti, za preprečevanje smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka. Zaradi spreminjajočih se vzorcev uporabe drog bodo morale pristojne službe pregledati trenutne protokole njegovega dajanja. Preveliki odmerki, ki vključujejo močne sintetične opioide, lahko na primer zahtevajo dajanje več odmerkov naloksona za odpravo učinka opioidov. V nekaterih državah so varne sobe za uporabo drog deloma na voljo tudi kot odziv na zmanjšanje umrljivosti zaradi prevelikega odmerka. Ti sistemi zdaj delujejo v desetih državah članicah EU in na Norveškem (glejte Zmanjševanje škode – trenutno stanje v Evropi). Kjer so prisotne večkulturne in nove priseljenske skupnosti, je zaželeno več obveščanja o zmanjševanju škode v jeziku, ki ga govorijo rizični uporabniki drog. Več informacij o zdravstvenih in socialnih odzivih za preprečevanje smrti, povezanih z opioidi, je na voljo v najnovejšem mini priročniku EMCDDA.

Glavni podatki in trendi

Stopnje umrljivosti zaradi prevelikega odmerka

• Za leto 2022 je stopnja umrljivosti zaradi uporabe prevelikega odmerka v Evropi ocenjena na 22,5 smrtnega primera na milijon prebivalcev, starih od 15 do 64 let.
• Te stopnje so običajno od tri- do štirikrat večje pri moških kot pri ženskah (slika 11.2), pri čemer gre največkrat za moške, stare od 25 do 39 let. V tej starostni skupini so lahko stopnje znatno višje kot pri moških, starih od 15 do 64 let (odraslih). Na Švedskem je na primer stopnja umrljivosti zaradi prevelikega odmerka pri moških, starih od 25 do 39 let, leta 2022 znašala 122 smrtnih primerov na milijon prebivalcev v primerjavi s 73 smrtnimi primeri na milijon odraslih moških v državi. V Estoniji je bilo za primerjavo 197 smrtnih primerov na milijon moških, starih od 25 do 39 let, in 62 smrtnih primerov na milijon odraslih moških, na Irskem pa je bila stopnja umrljivosti 183 smrtnih primerov na milijon moških, starih od 25 do 39 let, v primerjavi s 85 smrtnimi primeri na milijon vseh odraslih moških.
• V številnih evropskih državah, vključno z Dansko, Španijo, Italijo, Nizozemsko, Portugalsko in Norveško, so najpogosteje umrli moški, stari od 40 do 59 let.

Smrtni primeri zaradi prevelikega odmerka 

Ocenjuje se, da je bilo leta 2022 v Evropski uniji najmanj 6 392 smrti zaradi prevelikega odmerka prepovedanih drog (6 166 leta 2021). Gre za minimalno oceno, saj nekatere države poročajo, da v njihovem sistemu spremljanja podatki o nekaterih primerih manjkajo. Na primer, navzkrižna potrditev podatkov za leto 2022 iz različnih registrov v Španiji je pokazala, da bi bilo mogoče poročati le o štirih od petih primerov. V Nemčiji so v registru umrljivosti zabeleženi le primeri, za katere je izvedela policija. Zato se lahko zgodi, da se o primerih, ki niso prijavljeni policiji, premalo poroča. Vendar pa število primerov, ki jih ocena ni zajela, ni znano.

• Ocenjeno je bilo, da so opioidi, zlasti heroin in njegovi metaboliti, pogosto v kombinaciji z drugimi snovmi, prisotni pri treh četrtinah (74%) primerov prevelikih odmerkov s smrtnim izidom, ki so bili leta 2022 prijavljeni v Evropi (glejte sliko 11.3 in sliko 11.4). Opozoriti je treba, da je v toksikoloških poročilih o neposrednih smrtih zaradi drog pogosto navedenih več drog.

• Razpoložljivi podatki imajo omejitve glede kakovosti in pokritosti. Kljub temu razpoložljive informacije kažejo, da je v nekaterih zahodnoevropskih državah heroin še vedno povezan z velikim številom smrtnih primerov: več kot 728 primerov v Nemčiji, 222 v Španiji, 173 v Franciji, 142 v Avstriji (heroin ali morfij), 127 v Italiji in 104 na Švedskem. Na splošno se ocenjuje, da je bilo v Evropski uniji več kot 1 800 smrtnih primerov povezanih s heroinom.
• Heroin je bil v večini prevelikih odmerkov prisoten v razmeroma majhnem številu držav EU, in sicer v Avstriji (heroin ali morfij) (77 %) in Italiji (57 %). O heroinu so poročali pri približno dveh petinah oziroma eni petini smrti zaradi prevelikega odmerka na Portugalskem (42 %), v Sloveniji (42 %), Romuniji (41 %), Turčiji (35 %), Franciji (26 % leta 2021), na Danskem (24 %), v Španiji (24 % leta 2021), na Norveškem (22 %) in Švedskem (21 %). Leta 2022 so o heroinu poročali pri manj kot enem od šestih smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka v Estoniji, Latviji, Litvi in na Finskem.
• V letu 2023 je pet držav, na katere se nanašajo predhodni podatki, ki jih je treba nadalje posodabljati, poročalo o prisotnosti nitazenov pri vsaj 150 smrtnih primerih: Estonija (56), Latvija (76), Finska (8), Švedska (1) in Norveška (13).
• Med 19 evropskimi državami, ki so posredovale podatke za leti 2021 in 2022, je bil kokain, večinoma v kombinaciji z opioidi, prisoten pri 996 (23 %) smrtnih primerih zaradi prevelikega odmerka v letu 2022 (v letu 2021 pa pri 807 smrtnih primerih ali 20 %).
• O smrtnih primerih, povezanih s kokainom, zdaj poročajo tudi v državah, kjer so bili prej manj pogosti, kot so Danska, Nizozemska, Avstrija in Slovenija. Kokain je bil leta 2021 prisoten v 52 % primerov smrti zaradi prevelikega odmerka v Španiji (477 od 910 primerov z razpoložljivimi podatki), leta 2022 pa v 67 % primerov na Portugalskem (46 od 69 primerov).
• V Franciji je bil leta 2021 kokain prisoten v 39 % primerov (259 od 662 smrtnih primerov, za katere so na voljo informacije). To je več kot leta 2020, ko je bilo takih primerov 23 % (130 od 567 smrtnih primerov, za katere so na voljo informacije), kar kaže, da kokain prispeva k splošnemu povečanju števila smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka v državi.
• Drugi stimulansi, razen kokaina, vključno z amfetamini in metamfetaminom, so povezani s številnimi smrtnimi primeri, pogosto v kombinaciji z opioidi. Od 20 držav, ki imajo na voljo podatke o obdukcijah za leto 2022, jih je 18 poročalo o smrtih, pri katerih so bili uporabljeni drugi stimulansi, kot je heroin. O največjem številu smrtnih primerov, povezanih s stimulansi, ki niso kokain, so poročale Nemčija (476 primerov), Turčija (186), Danska (68), Norveška (63), Latvija (62), Finska (34), Estonija (33) in Avstrija (32). Medtem ko lahko število primerov, o katerih so poročale države, od leta do leta niha, je bilo skupno število takih primerov za 16 držav, ki so v vseh treh letih sporočile primerljive podatke, 496 v letu 2020, 462 v letu 2021 in 492 v letu 2022. Razen teh neposrednih smrti zaradi drog lahko drugi smrtni primeri zaradi stimulansov, na primer tisti, povezani s srčno-žilnimi težavami, ostanejo neodkriti.
• Število smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka, prijavljenih v Evropski uniji med osebami, starimi od 50 do 64 let, se je med letoma 2012 in 2022 povečalo za 69 % (za 43 % med ženskami in za 101 % med moškimi) (slika 11.5).

• V polovici od 20 držav, v katerih so bili za leto 2022 na voljo toksikološki podatki po obdukciji, je bila vsaj ena od četrtina neposrednih smrti zaradi droge povezana z metadonom. Zdravljenje z opioidnimi agonisti je bilo navedeno v približno tretjini primerov, prijavljenih v Nemčiji, Franciji (2021), Španiji (2021) in na Hrvaškem. Na voljo je le malo informacij o tem, ali so bila zdravila predpisana, zlorabljena ali pridobljena na črnem trgu. Vendar navedba te droge ne pomeni, da je bila vzrok za zastrupitev, saj preveliki odmerki pogosto vključujejo uporabo več drog skupaj z drugimi opioidi, alkoholom in drugimi zdravili, kot so benzodiazepini. Leta 2022 je bil buprenorfin ugotovljen v 56 % (107) smrtnih primerov zaradi drog, o katerih so poročali na Finskem, v 19 % (92) na Švedskem, v 7 % (20) na Danskem in v 7 % (49) smrtnih primerov, o katerih so leta 2021 poročali v posebnem registru v Franciji. V vseh drugih državah z razpoložljivimi podatki so o buprenorfinu poročali v manj kot 5 % primerov prevelikega odmerka s smrtnim izidom ali pa o njem sploh niso poročali.
• Tramadol, opioidno zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje zmernih do hudih bolečin, je bil leta 2022 v 12 evropskih državah prisoten v okoli 6 % (177) prijavljenih primerov smrti zaradi prevelikega odmerka. Kljub temu je bil prisoten v 47 % primerov, sporočenih iz francoske evidence smrti, povezanih z zlorabo zdravil v letu 2020, kar kaže na to, da bi se z izboljšanjem nadzora in toksikološkega preiskovanja lahko povečalo odkrivanje smrti, povezanih z zdravili, ki vsebujejo opioide.
• Podatki, kadar so na voljo, kažejo, da so bili fentanil njegovi derivati leta 2022 povezani s 163 smrtnimi primeri zaradi prevelikega odmerka. V Nemčiji so poročali o največjem številu smrtnih primerov, pri katerih je bila uporabljena ta droga (73). Vendar pa so nekatere od teh smrtnih žrtev morda povezane s preusmerjenimi zdravili, ki vsebujejo fentanil, in ne z nezakonitim fentanilom. O drugih primerih so leta 2022 poročali v Litvi (33 smrtnih primerov), sledile pa so ji Danska (20), Švedska (17), Estonija (8), Avstrija (4), Finska (3), Latvija (4), Turčija (1). Predhodni podatki za leto 2023 iz Estonije in Latvije kažejo, da se je število neposrednih smrtnih primerov zaradi drog, pri katerih so bili uporabljeni novi sintetični opioidi, še povečalo. Pri smrtnih primerih zaradi nitazenov sta bila najizrazitejša nitazena, odkrita v Estoniji leta 2023, prototonitazen (38 od 56 oziroma 68 % primerov) in metonitazen (27 od 56 oziroma 48 %primerov); v Latviji je bil najpogostejši izotonitazen (32 od 38 oziroma 84 % primerov). Podatki za leto 2023 so predhodne narave, številke pa bi utegnile biti podcenjene. V državah z razpoložljivimi podatki je bilo med letoma 2021 in 2022 ugotovljeno, da je oksikodon povezan s 327 neposrednimi smrtmi zaradi drog, predvsem na Danskem, v Estoniji ter na Finskem in Švedskem.
• Uporaba opioidov v kombinaciji z benzodiazepini povečuje tveganje za prevelike odmerke. Leta 2022 so bili benzodiazepini skupaj z drugimi snovmi, predvsem opioidi, odkriti v večini smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka na Danskem, v Luksemburgu, Avstriji in na Finskem ter v več kot štirih od desetih primerov na Portugalskem in v Sloveniji (slika 11.6). Poleg tega so jih zaznali v velikem deležu smrtnih primerov, ki jih najdemo v najnovejših podatkih, ki so na voljo za Španijo, Ciper in Romunijo. V Bolgariji, kjer je skupno število smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka majhno in kjer je zaradi letnih nihanj potrebna previdnost, benzodiazepine redko odkrijejo. V številnih državah te informacije niso na voljo, v drugih pa se o toksikoloških ugotovitvah po obdukciji ne poročajo vedno za vsak primer.

• Le malo držav sporoča podatke o prisotnosti pregabalina pri neposrednih smrtnih primerih zaradi drog. Med tistimi, ki jih, je Finska leta 2022 poročala o 87 smrtnih primerih (90 v letu 2021). Več držav je poročalo o povečanju števila smrtnih primerov zaradi pregabalina: Danska (z 48 smrtnih primerov leta 2021 na 58 leta 2022), Avstrija (s 37 leta 2021 na 54 leta 2022), Španija (z 41 leta 2020 na 81 leta 2021) in Turčija (s 5 leta 2021 na 25 leta 2022).
• Število smrti, povezanih s sintetičnimi kanabinoidi, se je v Turčiji leta 2022 znižalo na osem (46 leta 2021). Sedem držav z razpoložljivimi podatki je v letu 2022 poročalo o 27 smrtnih primerih, povezanih s sintetičnimi katinoni, večinoma na Finskem (13 primerov), v Estoniji (5), na Portugalskem (4), v Avstriji (2), Romuniji (2) in Sloveniji (1). Kjer so na voljo podatki za leti 2021 in 2022, se je število povečalo v Estoniji (s 3 na 5), na Finskem (s 6 na 13), Portugalskem (z 0 na 4), v Romuniji (z 1 na 2) in Sloveniji (z 0 na 1), zmanjšalo pa v Avstriji (s 7 na 2).

Umrljivost, povezana z drogami, ne glede na vzrok

• Kohortne študije kažejo, da je umrljivost iz katerega koli vzroka veliko višja pri ljudeh, ki uporabljajo droge, kot pri splošnem prebivalstvu. Primeri vključujejo ugotovitev, da je bilo med letoma 2018 in 2022 tveganje prekomerne umrljivosti pri ljudeh, ki si vbrizgavajo droge, v dveh grških mestih 17-krat večje kot med splošnim prebivalstvom. Med letoma 2010 in 2019 je bilo na Hrvaškem pri bolnikih z motnjami, povezanimi z uporabo opioidov, tveganje prekomerne umrljivosti 17-krat večje pri ženskah in osemkrat večje pri moških kot med splošnim prebivalstvom.

Izvorni podatki

Prikaži izvorne preglednice