Nalezljive bolezni, povezane s prepovedanimi drogami – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2024)

cover of the European Drug Report 2024: Drug-related infectious diseases

Ljudje, ki si droge vbrizgavajo, so izpostavljeni tveganju okužbe zaradi skupne uporabe pripomočkov za uporabo drog. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza nalezljivih bolezni, povezanih z drogami, v Evropi, vključno s ključnimi podatki o okužbah z virusi HIV ter hepatitisa B in C.

Stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2024, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: EMCDDA).

Zadnja posodobitev: 11. junij 2024

Ponovni porast števila prijav okužb z virusom HIV na raven pred pandemijo opozarja na potrebe po novih storitvah

Osebe, ki si vbrizgavajo droge, so izpostavljene tveganju za resne okužbe, kot sta virusni hepatitis B in C (HBV in HCV) ter virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV) zaradi skupne uporabe pripomočkov za uporabo drog. Te okužbe lahko povzročijo kronične bolezni, ki lahko povzročijo resne zdravstvene težave, vključno s smrtjo. Medtem ko se dolgoročni trend novih okužb z virusom HIV, povezanih z vbrizgavanjem drog, v Evropski uniji dolgoročno zmanjšuje, se je v več kot polovici držav, ki sporočajo podatke, število novih prijav okužb leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečalo (slika 10.1). Povečanje, opaženo leta 2022, lahko vsaj deloma odraža višje stopnje testiranja na virus HIV po odpravi omejitev gibanja, povezanih s covidom-19, in ponovni vzpostavitvi delovanja zdravstvenih storitev po pandemiji (vključno s testiranjem na okužbe z virusom HIV). Še en možen dejavnik povečanja je morda preseljevanje ljudi, ki živijo z znano diagnozo okužbe z virusom HIV, med evropskimi državami po ruski invaziji na Ukrajino. Zato je treba te podatke razlagati previdno, saj ni nujno, da kažejo na povečanje števila novih okužb. Prav tako ni nujno, da postavljajo pod vprašaj dolgoročni upad števila prijav okužb z virusom HIV. Kljub temu 38-odstotno zmanjšanje, zabeleženo od leta 2010, ne dosega cilja Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za 75-odstotno zmanjšanje, kar kaže na to, da so na tem področju še vedno potrebna večja prizadevanja.

Slika 10.1. Nove prijave okužbe z virusom HIV, povezane z vbrizgavanjem drog, v Evropski uniji v obdobju 2009–2022

Vir: ECDC.

Pomembno je tudi opozoriti na vlogo, ki jo imajo zdaj stimulansi v zvezi z okužbami z virusom HIV, povezanimi z vbrizgavanjem drog. Vbrizgavanje stimulansov, samostojno ali v kombinaciji z opioidi, je bilo povezano z večino izbruhov okužb z virusom HIV, dokumentiranih v Evropi v zadnjem desetletju, še naprej pa poročajo o lokalnih izbruhih okužbe z virusom HIV, povezanih z vbrizgavanjem stimulansov, pri čemer je primer izbruha, ki je bil leta 2022 še vedno aktiven, zabeležen v italijanski Monzi (slika 10.2). Večja razpoložljivost kokaina na evropskem trgu drog in njegovo vbrizgavanje vzbujata zaskrbljenost, saj lahko privedeta do več izbruhov okužb z virusom HIV.

 

Slika 10.2. Najnovejši izbruhi okužbe z virusom HIV v Evropi med osebami, ki si vbrizgavajo droge: število primerov in povezana vbrizgana snov v obdobju 2014–2022

Dodatno zaskrbljenost povzroča dejstvo, da je bilo leta 2022 v Evropski uniji pozno diagnosticiranih več kot 40 % novih okužb z virusom HIV, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem. Bolniki s pozno diagnozo okužbe z virusom HIV so izpostavljeni večjemu tveganju obolevnosti in umrljivosti, povezanih z virusom HIV, in se lahko slabše odzovejo na protiretrovirusno zdravljenje. Prostovoljno in anonimno testiranje oseb, ki si vbrizgavajo droge, na nalezljive bolezni je predpogoj za povezavo z ustrezno oskrbo in zdravljenjem.

Do leta 2022 še nobena država, ki sporoča podatke centru EMCDDA, ni dosegla vseh 95-95-95 ciljev SZO glede neprekinjene oskrbe oseb, ki si vbrizgavajo droge in živijo z virusom HIV. Cilj je testirati 95 % oseb, okuženih z virusom HIV, 95 % teh oseb zagotoviti protiretrovirusno zdravljenje in pri 95 % do leta 2030 doseči znižanje virusnega bremena. Na splošno je pri ljudeh, okuženih z virusom HIV, ki si vbrizgavajo droge, manj verjetno, da jim bo postavljena diagnoza, dobili oskrbo in dosegli znižanje virusnega bremena. To pomeni večje tveganje za obolevnost in umrljivost, povezano z okužbo z virusom HIV, pa tudi možnost nadaljnjega prenosa. Nedavne smernice Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o preprečevanju in obvladovanju nalezljivih bolezni med osebami, ki si vbrizgavajo droge, podpirajo izvajanje prilagojenih storitev testiranja v skupnosti. To vključuje testiranje zunaj formalnih zdravstvenih ustanov, na primer s terenskimi službami, in poudarja, da je celovitejši pristop k testiranju in povezovanju z oskrbo učinkovit način za zmanjšanje te trajne neenakosti na področju zdravja. Pristopi za zmanjševanje škode se danes štejejo za bistvene pri zmanjševanju prenosa okužbe z virusom HIV med uporabniki, ki si droge vbrizgavajo, zlasti zagotavljanje sterilne opreme, vključno z njihovim razdeljevanjem v zaporih in lekarnah. Vendar sta pokritost in dostop do brezplačne uporabe igel in brizg v številnih državah še vedno nezadostna, saj je le pet od 17 držav, za katere so na voljo podatki, leta 2022 doseglo cilje SZO glede zagotavljanja storitev (slika 10.3). V nekaterih državah je lahko pridobivanje zanesljivega financiranja za delovanje služb za zmanjševanje škode, ki delajo z osebami, ki si vbrizgavajo droge, izziv. Nevladne organizacije v Bolgariji in Romuniji so na primer v zadnjih letih imele težave s financiranjem in javnimi naročili, kar je povzročilo zmanjšanje ponudbe. V Sofiji se je v času zmanjšanega zagotavljanja brizg razširjenost virusa HIV, odkritih z rutinskimi diagnostičnimi testi, opravljenimi v centrih za zdravljenje odvisnosti od drog, povečala in je leta 2022 dosegla 15 %, kar odraža tveganje povečanih okužb, kadar raven storitev ni zadostna.

Slika 10.3. Število razdeljenih sterilnih brizg na osebo, ki si vbrizgava droge, na leto, leto 2022 ali najnovejši podatki

Norveška na dobri poti, da odpravi virus hepatitisa C kot grožnjo javnemu zdravju med osebami, ki si vbrizgavajo droge

V Evropi imajo osebe, ki si vbrizgavajo droge, tudi veliko breme okužb s kroničnim virusnim hepatitisom, saj je vbrizgavanje še vedno najpogostejši dejavnik tveganja za nove diagnoze okužb z virusom hepatitisa C. V nedavni študiji je bilo ugotovljeno, da je vsaj 36 % celokupne razširjenosti kroničnih okužb z virusom hepatitisa C v državah članicah EU, na Norveškem in Islandiji povezanih z vbrizgavanjem drog. Obstajajo tudi dokazi, da se lahko s storitvami za zmanjševanje škode, kot so programi zamenjave injekcijskih igel in brizg, ter zagotavljanjem zdravljenja z opioidnimi agonisti zmanjša tveganje za prenos virusa hepatitisa C. Kot je bilo že navedeno, se pokritost teh ukrepov in dostop do njih med evropskimi državami zelo razlikujeta (slika 10.4). Pri obravnavanju škode, povezane z okužbo z virusom hepatitisa C, je pomembno, da se odkrijejo osebe, ki imajo kronično okužbo, saj obstaja pri njih tveganje za cirozo in raka, poleg tega pa lahko virus s skupno uporabo pripomočkov za vbrizgavanje, ki so bili v stiku z njihovo krvjo, prenesejo na druge. Vendar v številnih državah obstajajo ovire za vključitev v testiranje na virus hepatitisa C in zdravljenja, zaradi česar se številne okužbe s tem virusom ne odkrijejo in zdravijo.

Slika 10.4. Razpoložljivost programov zamenjave injekcijskih igel v Evropi na regionalni ravni v letu 2022 ali v zadnjem razpoložljivem letu
Zemljevid, na katerem je prikazana razpoložljivost programov zamenjave injekcijskih igel in brizg na regionalni ravni.

Podatki so na ravni Eurostatovih teritorialnih enot NUTS 2 ali 3. Za informacije o skupni klasifikaciji statističnih teritorialnih enot (NUTS) obiščite spletno stran Eurostata. Pomanjkanje podatkov na ravni NUTS 2 ali 3 ne pomeni, da ukrep v državi ni na voljo.

Časovni trendi razširjenosti aktivne okužbe z virusom hepatitisa C med osebami, ki si vbrizgavajo droge, so koristni za spremljanje učinka preprečevanja škode in zdravljenja. EMCDDA spremlja napredek na ravni posameznih držav z barometrom izkoreninjenja. Med državami, ki sporočajo podatke EMCDDA, ima le Norveška dokaze, da so med letoma 2015 in 2021 dosegli 80-odstotno zmanjšanje razširjenosti virusa hepatitisa C v viremični fazi med uporabniki, ki si droge vbrizgavajo, kar je potrebno za dosego cilja trajnostnega razvoja 3.3 o odpravi virusa hepatitisa C do leta 2030. Razširjenost aktivne okužbe z virusom hepatitisa C, izmerjena s testom HCV-RNK v obsežni študiji seroprevalence med osebami, ki si vbrizgavajo droge in uporabljajo storitve za zmanjševanje škode v Oslu, se je med letoma 2015 (46 %) in 2022 (8,9 %) zmanjšala za več kot 80 %. Podoben trend razširjenosti aktivnih okužb je bil opažen v Bergnu in Stavangerju, medtem ko modeliranje kaže, da se je pojavnost virusa med osebami, ki si vbrizgavajo droge, na nacionalni ravni v istem obdobju zmanjšala za 79 %.

Pri odzivanju na kombinacijo zelo tveganega jemanja drog in tveganega spolnega vedenja so potrebna večagencijska partnerstva

Uporaba nezakonitih stimulansov in drugih drog za omogočanje skupinskih spolnih odnosov, ki včasih trajajo dlje časa, med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je znana kot „kemseks“. Droge, povezane s to prakso, vključujejo sintetične stimulanse ter snovi s sedativnimi in disociativnimi učinki, v nekaterih okoljih pa se lahko pojavljata tako tvegano jemanje drog kot tvegano spolno vedenje, zato je to pomembno področje za ozaveščanje in zmanjševanje škode. Zaradi tvegane uporabe nekaterih od teh drog, vključno z vbrizgavanjem, so ljudje izpostavljeni nalezljivim boleznim, akutni zastrupitvi z drogami in drugim zdravstvenim težavam. Osebe, ki uporabljajo droge na ta način, se sicer pogosto ne zdravijo v klinikah za zdravljenje odvisnosti od drog, a so lahko v stiku z drugimi službami, vključno s storitvami na področju spolnega zdravja. Ker je zagotavljanje učinkovitih odzivov za zmanjšanje škode pri ljudeh s tovrstnim tveganim vedenjem še vedno težavno, je treba razviti prilagojene ukrepe. V Evropi se storitve zdravljenja odvisnosti od drog in težav, povezanih s spolnim zdravjem, običajno financirajo ločeno, imajo različna merila za upravičenost do njih in se redko izvajajo na istem mestu. To otežuje celostno oskrbo oseb, ki so izpostavljene dvojnemu tveganju, in sicer nezaščitenim spolnim odnosom in zelo tvegani uporabi drog v okviru uporabe drog med spolnimi odnosi.

Za doseganje svetovnih ciljev so še vedno potrebne večje naložbe

Oblikovalci politik EU so se zavezali k izvajanju svetovnih strategij SZO na področju zdravstva za odpravo aidsa ter epidemij virusnega hepatitisa in spolno prenosljivih okužb do leta 2030. Za dosego teh ciljev pa bodo potrebne še večje naložbe v storitve za zmanjševanje škode, testiranje in povezavo z ustrezno oskrbo in zdravljenjem, saj ponudba v številnih državah še vedno ni zadostna. Zato so potrebna večja prizadevanja za preprečevanje prihodnjih izbruhov okužb in zmanjšanje prenosa virusa ter s tem zmanjšanje bremena bolezni, povezanih z virusom HIV, HCV, HBV in drugimi okužbami med osebami, ki si vbrizgavajo droge.

Glavni podatki in trendi

HIV/AIDS

  • Leta 2022 se je število novih prijav okužbe z virusom HIV, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem, v Evropski uniji povečalo na 968 v primerjavi s 662 leto poprej (slika 10.5).
  • Med letoma 2021 in 2022 se je povečal tudi delež novih primerov okužbe z virusom HIV, povezanih z vbrizgavanjem drog: s 4,8 % na 5,9 % novih primerov z znanim načinom prenosa okužbe. Leta 2022 je bil delež novih primerov okužbe z virusom HIV, povezanih z uporabo drog z vbrizgavanjem, večji od 10 % v Latviji (25 %), na Finskem (21 %), v Luksemburgu (19 %), Grčiji (15 %), Litvi (14 %), Nemčiji (11 %) in na Norveškem (11 %).
  • Leta 2022 je bilo v Evropski uniji odkritih 165 novih okužb z aidsom, povezanih z vbrizgavanjem drog.
  • Glavni značilnosti nedavnega skupka primerov okužb z virusom HIV, odkritega v Evropski uniji, sta pozna diagnoza in začetek zdravljenja pri marginaliziranih skupinah prebivalstva. V Lombardiji v Italiji so odkrili 20 analitično povezanih okužb med letoma 2006 in 2022, ki so vse izhajale iz istega seva HIV, pri katerem so zaznali znake mutacij, povezanih z odpornostjo.
Slika 10.5. Nalezljive bolezni, povezane s prepovedanimi drogami

Virusa hepatitisa C in B (HCV in HBV)

  • V petih evropskih državah so bile nedavno objavljene ocene razširjenosti aktivne okužbe z virusom hepatitisa C med osebami, ki si vbrizgavajo droge in dostopajo do različnih storitev na področju drog. Razširjenost aktivnih okužb z virusom hepatitisa C, ki izhaja iz študij seroprevalence, je znašala od nekaj manj kot 9 % (Oslo, 2022) do 27 % (Bavarska, 2022), medtem ko so se rezultati rutinskih diagnostičnih testov na HCV gibali od 15 % (Belgija, 2019) do 59 % (Avstrija, 2020) ter 62 % (Švedska, 2014) (slika 10.6).
  • Pregled stanja na področju diagnostike okužb z virusom hepatitisa C in zdravljenja v več evropskih državah omogoča vpogled v povezavo s storitvami oskrbe. Podatki iz programov zdravljenja v Grčiji so leta 2022 pokazali, da je od 26 % oseb, ki si vbrizgavajo droge, pri katerih je bil test na HCV-RNK pozitiven, 85 % poročalo, da so jim predpisali zdravljenje, 54 % tistih, pri katerih so odkrili okužbo z virusom hepatitisa C, pa je zdravljenje zaključilo. Na Norveškem je bilo v letni študiji seroprevalence, ki je bila izvedena med osebami, ki si droge vbrizgavajo in so kdaj koli koristili storitve na področju drog v Oslu, ugotovljeno znatno zmanjšanje razširjenosti HCV-RNK med letoma 2015 (46 %) in 2022 (8,9 %), kar kaže na to, da so ukrepi za preprečevanje in zdravljenje okužb učinkoviti.
  • Leta 2023 so se uporabniki, ki si droge vbrizgavajo, v petih državah članicah EU srečevali s kliničnimi ali finančnimi omejitvami pri dostopu do neposredno delujočega zdravljenja proti okužbi z virusom hepatitisa C.
  • Ocene okužbe z virusom hepatitisa B (merjene s prisotnostjo površinskega antigena hepatitisa B), ki izhajajo iz najnovejših študij seroprevalence med osebami, ki si vbrizgavajo droge, so znašale od 0,4 % (Češka, 2022) do 5,3 % (Španija, 2021).
  • Leta 2023 je imelo 20 držav članic EU vzpostavljeno politiko za boj proti virusnemu hepatitisu, ki je vključevala tudi osebe, ki si vbrizgavajo droge. Vključevanje testiranja in zdravljenja okužb z virusoma hepatitisa C in B ter virusom HIV v storitve za zmanjševanje škode, zdravljenje zasvojenosti z drogami in zdravstvene storitve v zaporih je ključnega pomena za doseganje ciljev neprekinjene oskrbe ljudi, ki si droge vbrizgavajo.
Slika 10.6. Razširjenost aktivnih okužb z virusom hepatitisa C med osebami, ki si vbrizgavajo droge, po državah, leto 2022 ali najnovejših razpoložljivih podatkih

      Dokazi slabe kakovosti |       Dokazi srednje kakovosti

Izvorni podatki

Celoten nabor izvornih podatkov za Evropsko poročilo o drogah za leto 2024, vključno z metapodatki in metodološkimi opombami, je na voljo v našem katalogu podatkov.

Podsklop teh podatkov, uporabljenih za pripravo infografik, grafikonov in podobnih elementov na tej strani, je na voljo v nadaljevanju.


Top