Uporaba drog z vbrizgavanjem – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2024)
Čeprav se je uporaba drog z vbrizgavanjem v Evropski uniji v zadnjem desetletju nenehno zmanjševala, je to ravnanje še vedno vzrok za nesorazmerno raven akutnih in kroničnih zdravstvenih težav, povezanih z uporabo prepovedanih drog. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza uporabe drog z vbrizgavanjem v Evropi, vključno s ključnimi podatki o razširjenosti na nacionalni ravni in med uporabniki, ki se vključijo v specialistično zdravljenje, ter izsledki študij o analizi ostankov v brizgah in drugi podatki.
Stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2024, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: EMCDDA).
Zadnja posodobitev: 11. junij 2024
Raznolikost snovi, ki se zdaj vbrizgavajo in povzročajo resne zdravstvene težave
Čeprav se je uporaba drog z vbrizgavanjem v Evropski uniji v zadnjem desetletju nenehno zmanjševala, je to ravnanje še vedno vzrok za nesorazmerno raven akutnih in kroničnih zdravstvenih težav, povezanih z uporabo prepovedanih drog. Ocenjuje se, da si je v zadnjem letu prepovedano drogo vbrizgalo pol milijona Evropejcev. To nas opozarja na obseg trenutnih izzivov na tem področju in dejstvo, da ostaja zmanjševanje škode, povezane z uporabo drog z vbrizgavanjem, pomembna prednostna naloga na področju javnega zdravja.
Osebe, ki si vbrizgavajo droge, so izpostavljene večjemu tveganju za okužbe, ki se prenašajo s krvjo, ali smrt zaradi prevelikega odmerka drog. Vbrizgavanje drog lahko tudi poslabša že obstoječe zdravstvene težave ali povzroči abscese, septikemijo in poškodbe živcev. Heroin je bil v preteklosti v Evropi glavna droga, povezana z vbrizgavanjem, vendar se je to v zadnjih letih spremenilo. Danes se vse pogosteje vbrizgavajo tudi druge droge, vključno z amfetamini, kokainom, sintetičnimi katinoni, opioidnimi agonisti in drugimi zdravili ter različnimi novimi psihoaktivnimi snovmi, in sicer samostojno ali v kombinaciji. Čeprav je znano, da se vbrizgavanje drog med državami precej razlikuje, nedavne študije ostankov v brizgah kažejo, da se lahko vbrizgane droge precej razlikujejo tudi med različnimi kraji v državi. V ostankih brizg pogosto odkrijejo najrazličnejše snovi, ki pogosto vključujejo tako stimulanse kot opioide, uporaba več drog hkrati pa lahko poveča tveganje za prevelike odmerke. S priznanjem kompleksnosti problematike uporabe drog z vbrizgavanjem v Evropi in pomen sočasne uporabe več drog v tem okviru, bi bilo zato lažje razumeti škodljive učinke, povezane s tem načinom uporabe drog, in tudi lažje oblikovati ukrepe za njeno zmanjšanje.
Vbrizgavanje stimulansov, kot so kokain in sintetični katinoni, je običajno bolj povezano z zelo pogostimi vzorci vbrizgavanja in je bilo razlog za lokalne izbruhe okužb z virusom HIV v zadnjem desetletju v Evropi. Vbrizgavanje metamfetamina prinaša podobna tveganja. To je zaskrbljujoče, saj obstajajo številni znaki, da si osebe, ki si vbrizgavajo droge, vse pogosteje vbrizgavajo stimulanse. Poleg tega lahko te osebe stimulanse uporabljajo kot nadomestne snovi, kadar opioidov, npr. heroina, primanjkuje.
Z vbrizgavanjem raztopljenih zdravilnih tablet in kapsul, pa tudi crack kokaina je povezanih več dolgoročnih tveganj, vključno s poškodbami žil in infekcijskim endokarditisom ter drugimi bakterijskimi okužbami. Dodatno zaskrbljenost vzbuja razpoložljivost zelo potentnih sintetičnih opioidov, kot so fentanil in njegovi derivati, ki lahko povzročijo hiter pojav življenjsko nevarnega zastoja dihanja s smrtnim izidom zaradi prevelikega odmerka, ta tveganja pa so verjetno še večja, če se te snovi vbrizgavajo. Zelo potentni benzimidazol opioidi (nitazeni), ki so lahko močnejši od fentanila, so bili leta 2023 ugotovljeni v treh lokalnih izbruhih zastrupitev v Franciji (1) in na Irskem (2), kjer je uporaba nitazenov, ki so jih lažno prodajali kot heroin, pripeljala do številnih prevelikih odmerkov (glejte tudi Nove psihoaktivne snovi – trenutno stanje v Evropi).
Poleg zdravljenja odvisnosti od drog ostajajo ukrepi za zmanjševanje škode, kot je zagotavljanje sterilne opreme za vbrizgavanje, med najpogostejšimi ukrepi na področju javnega zdravja v zvezi s tveganji, povezanimi z vbrizgavanjem drog. Čeprav so ti ukrepi v skladu z mednarodnimi standardi v Evropi razmeroma dobro uveljavljeni, je tudi jasno, da se nekatere države članice EU soočajo z izzivi pri zagotavljanju zadostne pokritosti in dostopa do ukrepov za zmanjševanje škode in zdravljenje odvisnosti od drog za uporabnike, ki si droge vbrizgavajo. V Bolgariji, Italiji, na Cipru, Madžarskem in v Romuniji je na primer pokritost s programi uporabe injekcijskih igel in brizg v primerjavi z drugimi državami članicami EU, ki imajo primerljive ocene glede uporabe drog z vbrizgavanjem, slaba. Poleg tega je bilo v preteklosti zmanjšanje tveganja za okužbo z nalezljivimi boleznimi, ki se prenašajo s krvjo, glavni cilj številnih ukrepov na tem področju. To še vedno ostaja glavna skrb, se je pa povečalo zavedanje, da je treba storiti več tudi za zmanjšanje števila smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka in širšega spektra škodljivih vplivov vbrizgavanja drog na zdravje. Pomemben del splošnega pristopa k preprečevanju prevelikih odmerkov je forenzična in toksikološka analiza serij drog, za katere se sumi, da vsebujejo zelo potentne snovi (npr. nitazeni), skupaj s hitrim obveščanjem o tveganju. Drugi ukrepi na tem področju, vključno z naloksonom za domačo uporabo in varnimi sobami za uporabo drog, so na splošno manj razviti, zato je to še vedno pomembno področje za naložbe in razvoj storitev.
Spreminjajoči se vzorci vbrizgavanja drog, vse večja raznolikost snovi ter ustreznost vrst in ravni obstoječih ukrepov ostajajo ključni izzivi tako za službe na terenu kot za oblikovalce politik v Evropski uniji. Ker se podskupine ljudi, ki si vbrizgavajo droge, spreminjajo in zdaj zajemajo predvsem vbrizgavanje opioidov in stimulansov na prostem, kjer so prisotne marginalizirane skupine ljudi, ki si vbrizgavajo droge, v nekaterih okoljih in podskupinah pa tudi uporabo snovi, kot so metamfetamin in katinoni, je postalo učinkovito odzivanje na nevarnosti, ki jih predstavlja vbrizgavanje drog, nujnejši in kompleksnejši izziv.
Glavni podatki in trendi
Razširjenost uporabe drog z vbrizgavanjem
- Zgolj 18 držav razpolaga z ocenami razširjenosti uporabe drog z vbrizgavanjem od leta 2015, in sicer od manj kot 0,1 na 1 000 prebivalcev, starih od 15 do 64 let v in Nizozemskem, do več kot deset primerov na 1 000 v Estoniji. V večini (19) od 22 držav, za katere so na voljo podatki o uporabnikih, ki so se začeli zdraviti leta 2022, so kot glavne droge, ki se vbrizgavajo, navedeni opioidi.
- S prilagoditvijo ocen števila rizičnih uporabnikov opioidov in stimulansov kot deleža uporabnikov, vključenih v zdravljenje odvisnosti od drog, ki poročajo o vbrizgavanju, se pridobi ocena razširjenosti uporabe drog z vbrizgavanjem, ki znaša 1,8 na 1 000 prebivalcev, starih od 15 do 64 let. To kaže na to, da je bilo leta 2022 v Evropski uniji po ocenah 504 000 uporabnikov, ki si vbrizgavajo droge, oziroma 512 000, če se upošteva tudi Norveška (slika 9.1).
Na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov iz posamezne države.
Uporaba drog z vbrizgavanjem med uporabniki, ki se vključijo v specialistično zdravljenje
- Med uporabniki, ki so se v letu 2022 ali zadnjem letu, za katerega so na voljo podatki, prvič vključili v specialistično zdravljenje odvisnosti od drog in so kot glavno drogo navedli heroin, jih je 18 % (v primerjavi s 37 % v letu 2013) poročalo o vbrizgavanju kot glavnem načinu uporabe. V tej skupini se delež uporabnikov, ki uporabljajo vbrizgavanje, med državami razlikuje in sega od manj kot 10 % v Belgiji, Španiji, Franciji in na Portugalskem do 60 % ali več v Bolgariji, na Češkem, v Estoniji, Latviji, Litvi, Romuniji in na Slovaškem.
- Razpoložljivi podatki kažejo, da vbrizgavanje kot glavni način uporabe droge navaja manj kot 1 % uporabnikov kokaina, 2 % uporabnikov amfetamina ter 16 % uporabnikov metamfetamina, ki so se prvič vključili v zdravljenje. Opozoriti je treba, da Češka in Slovaška predstavljata več kot 90 % uporabnikov metamfetamina, ki so se prvič vključili v zdravljenje in so kot glavni način uporabe navedli vbrizgavanje.
- Ob skupnem upoštevanju štirih glavnih drog, ki se vbrizgavajo, se je vbrizgavanje kot glavni način uporabe med uporabniki v Evropi, ki se prvič vključijo v zdravljenje odvisnosti, zmanjšalo z 10 % v letu 2017 na 7 % v letu 2022 (slika 9.2).
Trendi glede vbrizgavanja med uporabniki, ki se prvič vključijo v zdravljenje, temeljijo na podatkih 22 držav, ki imajo podatke za vsaj pet od šestih let (manjkajoče vrednosti so bile interpolirane iz sosednjih let), in ene države, za katero sta bili ekstrapolirani zadnji dve leti.
Analiza ostankov v brizgah
- V analizi 1 845 uporabljenih brizg, ki jo je med letoma 2021 in 2022 opravila mreža ESCAPE v 12 mestih v enajstih državah članicah EU, je bilo odkritih 54 psihoaktivnih snovi. Ti podatki niso reprezentativni na nacionalni ravni, zato bi jih bilo treba razumeti kot pokazatelje raznolikosti dinamike uporabe drog na lokalni ravni in ne kot odraz splošnih razmer v posamezni državi.
- Heroin je bil še vedno najpogosteje odkrita droga v petih od 12 sodelujočih mestih, stimulanse, večinoma kokain, pa so v brizgah našli v vseh mestih. Odkrili so jih v velikem deležu (več kot 50 %) brizg, vzorčenih v Atenah (kokain), Kölnu (kokain), Dublinu (kokain), Solunu (kokain), Pragi (metamfetamin), Oslu (amfetamin), Talinu (amfetamin) in Parizu (sintetični katinoni) (slika 9.3).
- V nekaterih mestih je bilo pogosto vbrizgavanje preusmerjenih zdravil z opioidnimi agonisti, pri čemer je bil buprenorfin odkrit v več kot 30 % brizg v Helsinkih, Pragi in Solunu, metadon pa v več kot 30 % brizg v Dublinu, Rigi in Vilni. Odkrili so tudi benzodiazepine, čeprav v manjši meri (v več kot 5 % brizg v Helsinkih, Dublinu in Talinu). Karfentanil so pogosto našli v brizgah v Vilni (92 %) in Rigi (29 %). V 10 % oziroma 26 % brizg iz Talina oziroma Rige so odkrili še en potenten sintetični opioid, izotonitazen. Ksilazin, močno pomirjevalo za uporabo v veterinarski medicini, so odkrili v 25 od 194 (13 %) v Rigi, kjer je bil v vseh 25 brizgah prisoten skupaj z izotonitazenom ali metonitazenom, skupaj s karfentanilom pa v treh brizgah.
- Na splošno so v tretjini brizg našli ostanke dveh ali več kategorij drog, kar kaže na pogosto sočasno uporabo več drog hkrati ali ponovno uporabo pripomočkov za vbrizgavanje. Najpogostejša kombinacija je bila mešanica stimulansa in opioida.
- Predhodni podatki o analizi ostankov v brizgah za leto 2023 potrjujejo obstoječe trende. V Talinu so v polovici brizg (77 od 154) našli potenten sintetični opioid protonitazen, kar kaže na to, da so nitazeni stalno na voljo na lokalnem trgu drog. Medtem ko v 155 brizgah, analiziranih v Dublinu, niso odkrili nitazenov, so v 150 (97 %) zaznali heroin, v 139 (90 %) pa kokain, kar kaže na sočasno uporabo več drog hkrati ali ponovno uporabo brizg ali kombinacijo obojega. V Budimpešti so od 147 analiziranih brizg katinone našli v 101 (69 %), amfetamin v 35 (24 %), heroin pa v 22 (15 %), kar kaže na večjo vlogo sintetičnih stimulansov na lokalnem trgu drog. Med 159 brizgami, analiziranimi v Splitu, je bil metadon najden v 132 (83 %), kokain v 67 (44 %), amfetamin pa v 41 (24 %) brizgah, kar odraža drugačno dinamiko uporabe. Nazadnje, v Helsinkih so med 163 analiziranimi brizgami še vedno odkrili veliko buprenorfina in amfetamina, medtem ko so benzodiazepine, večinoma alprazolam, našli v 60 brizgah (37 %).
Vir podatkov: projekt ESCAPE. Za celoten nabor podatkov in analizo glejte ESCAPE: pregledni prikaz podatkov, analiza in ključne ugotovitve.
Izvorni podatki
Podatki, uporabljeni za pripravo infografik in grafikonov na tej strani, so na voljo v nadaljevanju.
Celoten nabor izvornih podatkov za Evropsko poročilo o drogah za leto 2024, vključno z metapodatki in metodološkimi opombami, je na voljo v našem katalogu podatkov.
Podsklop teh podatkov, uporabljenih za pripravo infografik, grafikonov in podobnih elementov na tej strani, je na voljo v nadaljevanju.