Zmanjševanje škode – trenutno stanje v Evropi (Evropsko poročilo o drogah za leto 2024)

Zmanjševanje škode obsega ukrepe, programe in politike, katerih namen je zmanjšati zdravstveno, družbeno in gospodarsko škodo, ki jo posameznikom, skupnostim in družbam povzroča uporaba drog. Na tej strani je na voljo najnovejša analiza ukrepov za zmanjševanje škode v Evropi, vključno s ključnimi podatki o zdravljenju z opioidnimi agonisti, programih zagotavljanja naloksona, varnih sobah za uporabo drog in drugimi podatki. 

Stran je del Evropskega poročila o drogah za leto 2024, letnega pregleda stanja na področju drog v Evropi, ki ga je pripravil Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (v nadaljnjem besedilu: EMCDDA).

Table of contents/Search

Table of contents/Search

Search within the book

Operator

Any match

Exact term match only

Select any filter and click on Search to see results

Close

Zadnja posodobitev: 11. junij 2024

Vedno večje težave z drogami postajajo vedno večji izziv glede zmanjševanja škode

Znano je, da uporaba prepovedanih drog prispeva k svetovnemu bremenu bolezni. Ukrepi za zmanjšanje tega bremena vključujejo preventivne dejavnosti, katerih namen je zmanjšati ali upočasniti začetek uporabe drog, in ponudbo zdravljenja tistim, ki so se znašli v težavah zaradi drog. Pod splošni naslov zmanjšanja škodljivih učinkov spada tudi dopolnilni sklop pristopov. Pri tem je poudarek na delu brez obsojanja oseb, ki uporabljajo droge, da bi zmanjšali tveganja zaradi vedenj, ki so večinoma povezana s škodljivimi zdravstvenimi posledicami, ter na splošno spodbujali zdravje in dobro počutje. Med njimi je verjetno najbolj znano razdeljevanje sterilne opreme osebam, ki si vbrizgavajo droge, da bi se zmanjšalo tveganje okužb z nalezljivimi boleznimi. Zdi se, da so te vrste pristopov sčasoma po mednarodnih standardih prispevale k razmeroma nizki stopnji novih okužb z virusom HIV, ki so zdaj povezane z vbrizgavanjem drog v Evropi. Ker so se v zadnjem desetletju spremenili vzorci uporabe drog in značilnosti njihovih uporabnikov, je bilo treba deloma prilagoditi tudi ukrepe za zmanjševanje škode, da bi se lotili reševanja najrazličnejših zdravstvenih posledic in tveganih vedenj. Med njimi sta predvsem zmanjševanje tveganja prevelikega odmerka drog ter reševanje pogosto obsežnih in zapletenih zdravstvenih in socialnih težav, s katerimi se srečujejo uporabniki drog v bolj marginaliziranih in socialno izključenih skupinah prebivalstva.

Za zmanjšanje spreminjajočih se težav, povezanih z drogami, je potreben širok sklop odzivov

Z uporabo prepovedanih drog so povezane kronične in akutne zdravstvene težave, te pa se še stopnjujejo zaradi različnih dejavnikov, kot so lastnosti snovi, način uporabe, ranljivost posameznika in družbeno okolje, v katerem se droge uporabljajo. Med kronične težave spadajo odvisnost in nalezljive bolezni, povezane z drogami, na drugi strani pa obstaja vrsta akutnih težav, med katerimi so mogoče najbolje dokumentirane težave zaradi prevelikega odmerka. Čeprav je uporaba opioidov med prebivalstvom razmeroma redka, je še vedno vzrok za velik delež obolevnosti in umrljivosti, povezanih z uporabo drog. Tveganje povečuje tudi uporaba drog z vbrizgavanjem. Skladno s tem je sodelovanje z uporabniki opioidov in tistimi, ki si vbrizgavajo droge, zgodovinsko gledano pomemben cilj ukrepov za zmanjševanje škode, pa tudi področje, na katerem so modeli zagotavljanja storitev najbolj razviti in ocenjeni.

Zaradi tega so nekatere storitve za zmanjšanje škode postale vse bolj del splošnega zdravstvenega varstva ljudi, ki so v zadnjih treh desetletjih uporabljali droge v Evropi. Na začetku je bil poudarek na razširitvi dostopa do zdravljenja z opioidnimi agonisti ter programov zamenjave injekcijskih igel in brizg kot del odziva na tvegano uporabo drog, predvsem na vbrizgavanje heroina in epidemijo okužb z virusom HIV in aidsa. Nedavne skupne smernice EMCDDA in ECDC o preprečevanju in obvladovanju nalezljivih bolezni med osebami, ki si vbrizgavajo droge, priporočajo zagotavljanje zdravljenja z opioidnimi agonisti, da se prepreči širjenje okužb s hepatitisom C in virusom HIV ter zmanjša tvegano vedenje pri vbrizgavanju in pogostost vbrizgavanja tako v skupnosti kot v zaporih. Smernice priporočajo tudi zagotavljanje sterilne opreme za vbrizgavanje skupaj z zdravljenjem z opioidnimi agonisti, da bi pri osebah, ki si vbrizgavajo opioide, povečali pokritost in učinkovitost ukrepov.

V zadnjih treh desetletjih so tako v nekaterih državah članicah EU pristopi k zmanjševanju škode obsežnejši in vključujejo tudi druge ukrepe, na primer varne sobe za uporabo drog in programe zagotavljanja naloksona na domačo uporabo, katerih namen je zmanjšanje števila prevelikih odmerkov s smrtnim izidom (slika 13.1). Odzivi za zmanjševanje smrtnih primerov, povezanih z opioidi, vključujejo ukrepe, namenjene preprečevanju pojava prevelikega odmerka, in ukrepe, ki se osredotočajo na preprečevanje smrtnega izida v primeru prevelikega odmerka (slika 13.2).

V nekaterih državah obstajajo ustanove za preverjanje drog, ki so bile ustanovljene z namenom, da bi ljudje bolje razumeli, katere snovi vsebujejo prepovedane droge, ki so jih kupili. Tablete, kupljene na primer kot MDMA, lahko vsebujejo tudi primesi in druge droge, kot so sintetični katinoni. Ker so številni sintetični stimulansi in nove psihoaktivne snovi zdaj na nezakonitem trgu na voljo v podobnih praških ali tabletah, je lahko tveganje, da se potrošniki ne zavedajo, kateri stimulans ali mešanico snovi uporabljajo, vse večje.

Zaradi vse večjega povezovanja trgov novih psihoaktivnih snovi in prepovedanih drog se porajajo novi izzivi na področju javnega zdravja, kot so marihuana, pomešana s sintetičnimi kanabinoidi, stimulansi, pomešani s katinoni in ketaminom, ali novi sintetični opioidi, pomešani s heroinom ali lažno prodani kot heroin. Ker se lahko dogodki, povezani z zastrupitvami, zgodijo zelo hitro, je postalo razumevanje, kaj pomeni učinkovito obveščanje o tveganjih, še pomembnejše. Čeprav se lahko obseg zagotovljenih storitev razlikuje, vse službe za preverjanje drog izvajajo določeno obliko ozaveščanja o tveganjih za zdravje, pogosto z izdajanjem opozoril o analiziranih izdelkih, ki vsebujejo droge, in izmenjavo podatkov z drugimi deležniki. Cilj je preprečiti ali zmanjšati škodo na ravni posameznika (oseba, ki predloži snov v preverjanje) in populacije (drugi, ki so lahko izpostavljeni isti snovi). Prihodnji ukrepi na tem področju lahko vključujejo usklajevanje in doseganje soglasja med evropskimi službami za preverjanje drog glede določitve meril in pragov za to, kdaj in kako izdati opozorila, ter sprejetje standardnih operativnih postopkov za obveščanje o tveganjih za zdravje, ki temeljijo na dokazih. Ta vprašanja so podrobneje obravnavana v nedavnem priročniku, ki sta ga pripravila EMCDDA in vseevropska mreža za informiranje o drogah glede strategij obveščanja o zdravstvenih tveganjih.

Nekateri od teh ukrepov so še vedno sporni zaradi njihovega pravnega statusa in spreminjajoče se narave njihove dokazne podlage. Obseg teh novejših ukrepov je zato znotraj posameznih držav in med njimi samimi zelo neenakomeren, kjer pa že obstajajo, jih najpogosteje najdemo le v velikih mestih. Na splošno se pokritost in dostop do storitev za zmanjšanje škode, vključno s tistimi modeli storitev, ki so uveljavljeni in razmeroma dobro dokazani, med državami članicami EU močno razlikujeta, v nekaterih državah pa sta še vedno neustrezna v primerjavi z ocenjenimi potrebami.

Vse večja pripravljenost za zmanjšanje škode zaradi potentnih sintetičnih drog in nenamerne uporabe

Za potentne sintetične snovi velja, da utegnejo v Evropi povzročiti vedno večje škodljive učinke, povezane z drogami, saj lahko nenamerna uporaba teh snovi v prahu ali zmeseh, ki se prodajajo kot druge droge, privede do zastrupitev in smrti. To v kombinaciji z vse zapletenejšimi vzorci uporabe več drog hkrati še dodatno prispeva k že tako velikim izzivom iskanja učinkovitih odzivov za zmanjšanje smrtnih izidov zaradi prevelikega odmerka in zastrupitev z drogami. Primer te vse večje zapletenosti, čeprav trenutno v razmeroma majhnem obsegu, je bil leta 2022 zabeležen v Estoniji, kjer so odkrili mešanice, ki so vsebovale nove sintetične opioide in nove benzodiazepine ter tudi pomirjevalo ksilazin. Tovrstne mešanice, znane kot „benzo-dope“ oziroma „tranq-dope“, so v Združenih državah Amerike in Kanadi povezane s povečanjem števila smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka in drugih negativnih posledic za zdravje. Zelo potentne benzimidazol opioide (nitazene), ki so lahko močnejši od fentanila, je bilo moč nedavno najti tudi v primerih lokalnih zastrupitev v različnih delih Evrope (glejte tudi Nove psihoaktivne snovi – trenutno stanje v Evropi).

Med nedavnim izbruhom na Irskem je bila ob podpori nizkopražnih služb izvedena vaja hitrega obveščanja o tveganjih, ki je vključevala razdeljevanje letakov na odprtih scenah za uporabo drog ter razširjanje informacij na družbenih omrežjih in novičarskih platformah. To je primer, kako se bodo morda morale službe hitreje in intenzivneje odzivati na izbruhe zastrupitve z drogami kot v preteklosti (slika 13.3). Zaradi prisotnosti tovrstnih mešanic in snovi, ki se lažno prodajajo kot druge snovi, na trgu je treba nujno pregledati in dopolniti sedanje pristope k izvajanju nekaterih ukrepov za zmanjševanje škode. V zvezi s temi mešanicami in lažno prodanimi snovmi bo na primer morda treba pregledati distribucijo in dajanje opioidnega antagonista naloksona. 

Na splošno bi bilo glede na možen razvoj dogodkov na trgu sintetičnih opioidov smotrno pregledati trenutne načrte za pripravo in odzivanje na morebitno povečanje razpoložljivosti in uporabe sintetičnih opioidov ali škode, povezane s temi snovmi. To bi lahko denimo vključevalo izboljšanje toksikoloških zmogljivosti za analizo, pošiljanje opozoril in pripravljenost reševalcev na terenu. Kadar so varne sobe za uporabo drog vzpostavljene, se lahko proučijo tudi morebitne koristi in tveganja, ki izhajajo iz zagotavljanja storitev preverjanja vsebnosti drog. Večina varnih sob za uporabo drog v Kanadi na primer omogoča preverjanje prisotnosti fentanila. V Evropski uniji to sicer trenutno ni pogosto, čeprav je ta storitev od nedavnega na voljo v varni sobi v Københavnu, poročajo pa tudi o drugih pilotnih projektih drugod po Evropi.

Težave, povezane s stimulansi, ki so povezane z različnimi vzorci uporabe

Pomemben cilj ukrepov za zmanjševanje škode je bilo od nekdaj zmanjšanje tveganj, povezanih z vbrizgavanjem drog, saj so modeli storitev razmeroma dobro razviti in dokazani. Vendar tudi na tem področju spremembe v načinih uporabe drog ustvarjajo nove izzive za učinkovito izvajanje storitev. V zadnjem desetletju je v sedmih evropskih mestih v šestih državah članicah EU prišlo do izbruhov okužb z virusom HIV, povezanih z vbrizgavanjem nezakonitih sintetičnih stimulansov. Vedno pogostejša je možnost, da se vbrizgavajo stimulansi kot heroin, čeprav dodatna tveganja za zdravje prinašata tudi drobljenje in raztapljanje crack kokaina in drugih tablet za vbrizgavanje. Ti vzorci uporabe sprožajo različna vprašanja, na primer o vrsti in ustreznosti igel in brizg, ki so na voljo ljudem na odprtih scenah uporabe drog, za katere je zdaj značilna sočasna uporaba več drog hkrati. Dodatno zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da je omejeno izvajanje storitev med omejitvami gibanja zaradi pandemije covida-19 negativno vplivalo na testiranje na okužbe, povezane z drogami, kot sta HIV in HCV, ter na kanale za oskrbo pri ranljivejših in marginaliziranih skupinah prebivalstva, ki uporabljajo droge, vključno z brezdomci.

Med različnimi skupinami, predvsem pa med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, se za omogočanje in doživljanje intenzivnejših občutkov med spolnimi odnosi uporabljajo sintetični stimulansi in različne druge snovi, kar je znano pod izrazom „kemseks“. Čeprav ta opredelitev ni natančna, se običajno nanaša na okolja ali dogodke, na katerih lahko pride do zelo tveganega jemanja drog in zelo tveganega spolnega vedenja. To lahko vključuje od stimulansov, kot so metamfetamin, kokain in sintetični katinoni, do alkohola, snovi s sedativnimi učinki, kot je GHB/GBL, in snovi z disociativnimi učinki, kot je ketamin. Čeprav je razširjenost kemseksa težko oceniti, informacije iz raziskovalnih študij kažejo, da gre za problematiko, ki je v Evropi prisotna, čeprav v majhnem obsegu in med posebnimi podskupinami uporabnikov drog. Ker je sodelovanje in zagotavljanje učinkovitih odzivov za zmanjšanje škode pri ljudeh s tovrstnimi oblikami tveganega vedenja še vedno težavno, bo morda treba razviti prilagojene ukrepe za zmanjševanje škodljivih učinkov. Na tem področju bodo verjetno potrebna tudi močna večagencijska partnerstva med tistimi, ki zagotavljajo storitve na področju spolnega zdravja, in tistimi, ki nudijo storitve za zmanjševanje škode, povezane z drogami.

Novi izzivi in priložnosti za zmanjšanje škode

Čeprav je konoplja prepovedana droga, ki se v Evropi najpogosteje uporablja, je mogoče trditi, da je to tudi področje, na katerem pogosto primanjkuje nasvetov in ukrepov za zmanjševanje škode. Uporabniki konoplje v Evropi običajno kadijo drogo skupaj s tobakom, in ker gre za slabo razvito področje z vidika pristopov za zmanjšanje škode, bi bilo smiselno razmisliti o tem, kaj bi lahko bilo učinkovito za zmanjšanje škodljivih učinkov kajenja konoplje v tej skupini. Na splošno se vrste in oblike izdelkov iz konoplje, ki so na voljo v Evropi, še naprej spreminjajo, zato je treba razmisliti tudi o posledicah, ki jih ima to za ukrepe za zmanjševanje škode. Na splošno so izdelki iz konoplje, tako hašiš kot marihuana, zdaj bolj potentni, saj vsebujejo več THC, kot so bili v preteklosti, visoko potentni izdelki iz konoplje pa so povezani z akutnimi in kroničnimi škodljivimi učinki. Poleg tega so izdelki postali vedno bolj raznoliki, saj so zdaj na voljo v obliki prehranskih izdelkov, e-tekočine in ekstraktov. Zaradi teh sprememb se porajajo novi izzivi glede tega, kaj pomenijo učinkoviti ukrepi za zmanjšanje škode in priložnosti za njihovo izvajanje. 

Konoplja ni edino področje, na katerem bi lahko pristopi za zmanjševanje škode imeli pomembnejšo vlogo. Kot je navedeno drugje v letošnjem Evropskem poročilu o drogah, obstajajo tudi znaki vse večjega zanimanja potrošnikov za manj znane snovi, vključno s snovmi z disociativnimi in psihadeličnimi učinki, kot sta dušikov oksid in ketamin. Te snovi lahko povzročijo morebitno škodo, nekateri vzorci uporabe pa verjetno povečujejo tveganje za nastanek škodljivih posledic, kar ustvarja možnosti za razvoj ustreznih pristopov za zmanjševanje škodljivih učinkov.

Medtem ko določeni ukrepi za zmanjševanje škode v nekaterih evropskih državah ostajajo sporni, je splošno sprejeto načelo, da so z dokazi podprti ukrepi za zmanjšanje škode pomemben sestavni del uravnoteženih politik na področju drog. Ključna področja za nadaljnji razvoj in obravnavo politik tako ostajajo okoliščine, v katerih delujejo službe za zmanjševanje škode, dokazna podlaga, ki jih podpira, in določitev standardov za kakovost oskrbe na tem področju. Kar zadeva prihodnost, spreminjajoče se grožnje za javno zdravje, ki izhajajo iz dinamičnih evropskih trgov prepovedanih drog, kažejo na vse večjo potrebo po oceni novih in razvijajočih se modelov zagotavljanja storitev, ki bodo morda potrebni za zaščito zdravja ljudi pred tveganji škodljivih učinkov zaradi vse bolj zapletenih vzorcev uporabe drog, novih snovi in mešanic ali težav, povezanih s posebnimi podskupinami ali okoljem.

Več informacij o obstoječih dokazih o relativni učinkovitosti zmanjševanja škode in drugih oblikah ukrepanja je na voljo v dokumentu EMCDDA Zdravstveni in družbeni odzivi na težave z drogami: evropski vodnik.

Glavni podatki in trendi

Programi zamenjave injekcijskih igel in brizg

• Splošno dostopni in standardni sestavni del storitev za zmanjševanje škode so tudi programi zamenjave injekcijskih igel in brizg. Leta 2022 so tovrstne programe imele vzpostavljene vse države članice EU in Norveška. Kljub temu ostajata pokritost z injekcijskimi iglami in brizgami ter dostop do njih velik izziv, saj je le pet od 17 držav članic EU z razpoložljivimi podatki doseglo cilje SZO glede zagotavljanja storitev v letu 2022 (slika 13.4).

Zdravljenje z opioidnimi agonisti

• Zdravljenje z opioidnimi agonisti se lahko šteje za učinkovito obliko zdravljenja odvisnosti od drog in tudi kot model izvajanja storitev, s katerim je mogoče doseči nekatere cilje glede zmanjševanja škode. Gre za uveljavljen ukrep, ki se izvaja v vseh evropskih državah in je priznan kot zaščitni dejavnik pri preprečevanju smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka. V evropskih klinikah za zdravljenje odvisnosti se predpisuje vrsta zdravil z opioidnimi agonisti, čeprav je najpogostejši metadon, saj ga uporablja približno 56 % oseb, ki se zdravijo z opioidnimi agonisti, dodatnih 35 % pa se zdravi z zdravili na osnovi buprenorfina.

Programi zagotavljanja naloksona za domačo uporabo

• Do leta 2022 je o izvajanju programov zagotavljanja naloksona za domačo uporabo, ki vključujejo pilotne projekte za preprečevanje smrtnih primerov zaradi prevelikega odmerka, poročalo 16 evropskih držav, deset držav pa je poročalo, da so odprle vsaj eno varno sobo, namenjeno varnejši uporabi drog in preprečevanju različnih zdravstvenih težav (slika 13.5).

Službe za preverjanje drog

• Dvanajst evropskih držav poroča, da imajo vzpostavljene neke vrste službe za preverjanje drog. Namen teh služb je preprečiti škodo tako, da ljudem razkrijejo, katere kemikalije so v prepovedanih snoveh, ki so jih kupili, v nekaterih primerih pa jim zagotovijo dostop do svetovanja ali kratkotrajnih ukrepov. Te službe uporabljajo različne analitične tehnike, od izpopolnjene tehnologije, s katerimi lahko pridobijo podatke o jakosti in vsebnosti najrazličnejših snovi, do metod, ki preprosto pokažejo prisotnost ali odsotnost določene droge (slika 13.6).

Varne sobe za uporabo drog

• Čeprav so postale varne sobe za uporabo drog sprejemljivejši odziv na zmanjševanje škode, je njihova vzpostavitev v nekaterih državah še vedno problematična. Leta 2023 so tovrstne sobe delovale v desetih državah članicah EU in na Norveškem (slika 13.7). Kjer so prisotne večkulturne in nove priseljenske skupnosti, je zaželeno več obveščanja o zmanjševanju škode v jeziku, ki ga govorijo rizični uporabniki drog.

Ukrepi v zaporih

• Podatki EMCDDA o ukrepih za zmanjševanje škode in zdravljenju, ki so bili leta 2022 na voljo v zaporih, kažejo, da je bilo neprekinjeno zdravljenje z opioidnimi agonisti na voljo v vseh državah članicah EU (razen na Slovaškem) in v Turčiji. Začetek zdravljenja z opioidnimi agonisti v zaporu ni bil dovoljen v dveh državah (v Bolgariji in na Slovaškem). Programi zamenjave injekcijskih igel in brizg so bili v zaporih na voljo v treh državah: v vseh zaporih v Španiji in Luksemburgu (dva zapora) ter v enem ženskem zaporu v Nemčiji. Nalokson za domačo uporabo je bil na voljo v sedmih državah (v Nemčiji, Estoniji, na Irskem, v Franciji, Italiji, Litvi in na Norveškem) (slika 13.8).

Izvorni podatki

Podatki, uporabljeni za pripravo infografik in grafikonov na tej strani, so na voljo v nadaljevanju.

Prikaži izvorne preglednice